Njen namišljeni fant se je nenadoma pojavil!

Amy je bila edina v družbi brez partnerja in brez otrok. Njena mama Martha zato nikakor ni zadovoljna z njo. Kljub temu, da si je Amy zgradila uspešno kariero, pa se materinim očitkom ne more izogniti. Zato si je fanta preprosto izmislila in zares uživala v domislicah o njem in njunem odnosu. Pripravljala je celo spletne objave o njunem druženju, a vedno brez vključenega njegovega obraza. Nato pa ji je padec na poledenelem pločniku povzročil izgubo spomina. Zadnjih šest mesecev je utonilo v pozabo, a zdi se, da bi ji lahko pri spominjanju pomagal Jack Stewart, fant, s katerim sta v odnosu že tri mesece. Ampak kako, če Jack sploh ni resničen? Amy se sprva trudi samo sebe prepričati, da ima zares fanta, uspešnega in povrh še lepega. Čudno pa je, da se ji njegovi dotiki zdijo tako tuji. On pa je očaral njeno mamo, njeni prijateljici. Zakaj potem ni očaral tudi nje? In zakaj jo prijateljica Jenna tako čudno pogleduje? Ko bi se le lahko spomnila... Kriminalna zgodba o prevari in lažeh, ki jo je američanka Michelle Frances.

Amy je pogledala. Jack je nosil rumene nogavice. Novo sonce v mojem življenju in njegove ujemajoče se nogavice. Točno takšne, kot jih je objavila na Facebooku. Amy je zožila pogled, sovražila jih je, sovražila je vse, zmedo in izčrpavajoč napor, da bi ostale prepričala v resnico. Izmišljen je, je rekla. Že ves čas ponavljam, da Jack ne obstaja. (str. 201)

Nič ni tako kot se zdi!

O knjigi sem že veliko prebrala v Facebook skupini Knjižni črvek, pa tudi naši uporabniki so si jo kar podajali. Torej mora biti zanimiva! Obetaven začetek z opisom prometne nesreče, ki jo je iz neposredne bližine doživela mlada pisateljica Lowen Ashleigh. Neznanec ji je priskočil na pomoč in ji celo posodil svojo srajco. In ta isti neznanec se je potem z njo srečal na zanjo pomembnem sestanku. Jeremy Crawford (neznanec) je Lowen želel najeti, da bi do konca napisala knjižno serijo namesto njegove nepokretne žene, uspešne pisateljice Verity Crawford, ki se je hudo ponesrečila. Lowen sprva okleva, saj stopiti v tako velike pisateljske čevlje ni lahko, a Jeremy jo prepriča, da je prav ona prava za to opravilo. Zelo mikaven pa je tudi znesek, ki ga bo zato zaslužila. Ko se preseli v hišo njega in njegove žene, da bi njeno pisanje bolje spoznala pa nehote odkrije še njen dnevnik. Verity, kdo si? Odmeva v njenih mislih. Ko pa spozna, da se njeni zapisi nanašajo predvsem na njen odnos z Jeremyem, pa se branju ne more več upreti. Pa bi bilo morda bolje, če bi se….

Toda potem je večer, ko sva se zaročila, postal večer, ko sva spočela. In tu postane vse bolj resnično. Jedro moje avtobiogradije. To je del, v katerem bi se drugi avtorji predstavili v lepši luči, namesto da bi vzeli pod drobnogled. Ampak tam, kamor smo namenjeni, ni luči. To je zadnje opozorilo. Sledi le tema. (str. 86)

Se je glasil eden izmed zapisov v Veritijinem dnevniku. Kaj to pomeni? In kaj se je zgodilo z njunima hčerkama dvojčicama? Pravijo, da je Verity nepokretna, da se ne more premikati in ne zaznava sveta, zakaj se potem Lowen zdi, da je zrla neposredno v njo in da je nekdo ugasnil prižgani televizor, pred katerim je sedela samo Verity.

Lowen je vse bolj strah, njeno pisanje konca knjižne serije pa se vse bolj nagiba h koncu… Zbežati mora, vstran od Verity. Boji se je! Le česa je še sposobna? A srce jo vleče v drugo smer… Prijetno razburljivo branje za ljubitelje napetih zgodb, hkrati pa dovolj začinjeno z ljubeznijo, da bo razveselilo tudi tiste, ki so Vam bližje ljubezenski romani.

To ni ona! Ona je mrtva, kajne?

Francesca Howe, ki jo bližnji kličejo Frankie, se na Danielovo prošnjo vrne v domači kraj. Nanj jo vežejo boleči spomini na izginotje Sophie, Danielove sestre in njene najboljše prijateljice. Odkrili so nove sledi, ki pričajo o tem, da padec Sophie s pomola ni bil nesreča, temveč umor. Frankie se v svojem rojstnem Oldcliffu ne počuti dobro, žalosti jo pogled na njihov propadajoči družinski hotel, prejema grozilna pisma in zdi se ji, da nikoli ni sama. In, ali je na pomolu morda za hip ugledala Sophie? Ni mogoče! Kako? Mrtva je! Zagotovo! Frankie se želi vse bolj vrniti v varno zavetje mesta, tam mora poskrbeti za hotele in njen oče umira. Edina oseba, ki ji je bilo zares mar zanjo, kateremu je bila punčica v očesu... Zanj bi naredila vse! Vse! Tudi morila? Prvi v slovenščino prevedeni roman britanske avtorice Claire Douglas prinaša srhljivo zgodbo o moči zavisti. Na presenetljivo razkritje pa je potrebno počakati vse do konca!

Pod nogami nekaj začutim in pogledam dol. Srce se mi skrči, ko vidim rjavo ovojnico, ki se mi je zataknila za peto. Sklonim se in jo poberem. V zgornjem levem kotu takoj opazim krvav madež, ki je videti kot grozljiv pečat. V trenutku vem, da je to ovojnica, ki je bila včeraj na mizi. Ovojnica, ki je potem čudežno izginila. Raztrgam jo in iz nje vzamem en sam kos papirja. OPAZUJEM TE (str. 242)

Njena preteklost bo prišla na plan!

Finec, ki je za svoj prvi izdani roman, Hamurabijevi angeli, prejel nagrado za najboljši prvenec med finskimi kriminalnimi romani, nam je postregel z že drugim romanom o detektivki Jessici Niemi. Kakor napove že sam naslov, je vsebina pošteno zapletena. Protagonistka se poleg primera ukvarja še s skrivanjem svoje preteklosti, ki bi lahko odgnala še tiste redke posameznike, ki so ji blizu. Poleg tega "jo ima na piki" višja inšpektorica Helen Lappi. A Jessici uporniški značaj ne da miru, kljub oviram na poti želi razvozlati skrivnostno izginotje dveh spletnih vplivnežev, Lise Jamamoto in Jasona Nervanderja. Je bila Lisa vpletena v nečedne posle povezane s prostitucijo? In kako je s tem povezano naplavljeno truplo tujke v šolski uniformi? Ob zapleteni osebni zgodbi Jessice Niemi in njenih lastnih stiskah, se odstirajo pasti interneta, ki so v sodobnem svetu vse bolj pereča tema. Okoli obojega pa se pletejo zločinski zapleti. Kruto, na trenutke skorajda neverjetno! In krivec? Niti slučajno pričakovan!

Internet nikoli ne pozabi, občudujoče zamrmra Jessica. Svarilo, ki ga je že neštetokrat slišala, nenadoma dobi popolnoma konkretno obliko. Kar koli objaviš na spletu, tam ostane za vselej. Poglej. Zaslon se napolni s fotografijami mladih žensk. Kaj, za vraga ... potihoma reče Jessica, medtem, ko se Rasmus pomika navzdol po strani. Pojavi se še več fotografij mladih žensk v namigujočih pozah. Vse so oblečene enako: kot liki iz mange. (str. 267)

Tri ženske. Tri usode. V 21. izdanem romanu slovenske avtorice Mojce Rudolf. Tokrat nas je le-ta povabila na Irsko. Vsebina je zasnovana na resničnih zgodovinskih dejstvih, ki se dotaknejo trpljenja mladih deklet v magdalenskih domovih, sicer je pa zgodba izmišljena. Ann se z možem in hčerko Arleen preseli iz Dublina v manjše mesto Cork. Ob napetosti, ki se v Ann naseli kmalu po prihodu v navidez mirno sosesko, se razkrivata zgodbi dveh žensk – Sheene, ki jo zaznamuje dogodek na rojstnem dnevu sošolke ter Kitty, zaprte za zidovi enega izmed benediktinskih samostanov. Ko izgine Arleen se prične klobčič, ki ga je avtorica spletno napletla, postopoma razvijati. V romanu Solze, ki jih ni preobratov res ne zmanjka!

Vsakdo se kdaj zlomi. Enkrat, lahko tudi večkrat. Rane, ki nam jih prizadenejo v otroštvu. Nesramne opazke, ki nam jih namenjajo. Poniževanja. Ostre besede. Prepiri. Osramočenost. Krivda. Strah. Ločitev. Smrt. Vse to se nam nalaga v notranjosti in kot tihi, majceni polhi, ki spijo zimsko spanje, ždijo v notranjosti in so zakopani tako globoko, da nanje popolnoma pozabimo, dokler se nekega dne nepričakovano ne zbudijo in se spremenijo v pošasti, ki butnejo na dan. (str. 197)