Andrej Perlah

Dovolite, da Vam predstavimo pomembnega moža, našega rojaka in naprednega znanstvenika, ki je v svojem času z izjemnim pogumom in gorečnostjo premikal do tedaj veljavne meje in prepričanja. Izšel je iz naše okolice, saj se je rodil na območju skrajno zahodnega dela Slovenskih goric. V raznih virih pa so ga zaradi njegovega enciklopedičnega splošnega znanja, predvsem pa obširnega poznavanja matematike in medicine poimenovali kar slovenski Evklid in Hipokrat. V svojem času naj bi veljal za enega najuglednejših dunajskih zdravnikov. Vse navedeno nas je prepričalo, da smo se odločili pripraviti razstavo o Andreju Perlahu.

Virtualna razstava o Andreju Perlahu je v skrajšani obliki luč sveta ugledala ob kulturnem prazniku, februarja 2021. Dopolnjeno in razširjeno, pa smo jo na ogled postavili 1. marca 2021.

Vabljeni k ogledu video predstavitve ter k branju celotnega besedila.

 

 

___________________________


Andrej Perlah

(1490-1551)

 

Dovolite, da Vam predstavimo pomembnega moža, našega rojaka in naprednega znanstvenika, ki je v svojem času z izjemnim pogumom in gorečnostjo premikal do tedaj veljavne meje in prepričanja. Izšel je iz naše okolice, saj se je rodil na območju skrajno zahodnega dela Slovenskih goric. V raznih virih pa so ga zaradi njegovega enciklopedičnega splošnega znanja, predvsem pa obširnega poznavanja matematike in medicine poimenovali kar slovenski Evklid in Hipokrat. V svojem času naj bi veljal za enega najuglednejših dunajskih zdravnikov. Vse navedeno nas je prepričalo, da smo se odločili pripraviti razstavo o Andreju Perlahu. Vabljeni k ogledu!

Andrej Perlah (Perlach, Perlacher), v znanstvenih krogih znan tudi kot Andreas Perlahius Stirus, je bil matematik, astronom in zdravnik. Rodil se je 17. novembra leta 1490* na večji kmetiji v Svečini pri Mariboru in umrl 11. junija leta 1551 na Dunaju. Perlah je ime najverjetneje dobil po farnem zavetniku svečinske cerkve, sv. Andreju. V zvezi z župnijsko cerkvijo sv. Andreja se ime naselja Svečina omenja že v 11. stoletju. Današnja podoba cerkve pa naj bi izvirala iz 17. stoletja. Perlah je imel vsaj dve sestri. Do 17. stoletja pa je znana sled rodu družine Perlah na tem območju. Perlah v svoji oporoki sam piše svoj priimek brez črke c, zato ga bomo tudi mi tako imenovali. * Gre za najbolj verjetni datum. (Ožinger, 284)

 

MED ŠOLSKIMI KLOPMI…

Perlah je odraščal v Svečini in se najverjetneje v domačem kraju prvič odpravil k pouku. Ker pa je izšel iz premožne družine, mu je bila tudi nadaljnja pot v šolske klopi odprta. Zanesljivih virov o njegovih prvih korakih pred šolsko tablo ni, šolanje pa je leta 1511 zagotovo nadaljeval na univerzi na Dunaju (tedaj imenovana tudi Alma Mater Rudolphina), kamor se je vpisal kot Andreas Perlach de Witzshein. Ob vpisu na univerzo je bilo tedaj ob prisegi potrebno poravnati določeni znesek (4 groše). Najprej se je posvetil študiju matematike in astronomije ter pridobil naziv magister artium liberalium*. Zatem je na navedenih področjih dosegel tudi doktorski naslov doctor artium, vendar pa se tukaj na svoji študijski poti ni ustavil.

Več virov navaja, da naj bi Perlah med študijem sodil v krog učencev slovitega matematika, astronoma in zdravnika Georga Tannstetterja***. Vpisal je študij medicine, ga leta 1530 uspešno končal ter postal doktor medicine (artium et medicine doctor). Že med študijem je leta 1517 pričel predavati matematiko in astronomijo na artistični (ponekod tudi artistiški, danes filozofski) fakulteti, ki je imela v tistem času najnižji položaj na univerzi. Po uspešno opravljenem doktoratu iz medicine pa je pričel predavati še na medicinski fakulteti. Skupno naj bi na dunajski univerzi predaval več kot 30 let. Perlah je ostal vse do svoje smrti na Dunaju, le ob blagoslovu novega zvona naj bi se leta 1518 za kratek čas vrnil v Svečino.

  • Leta 1365 je univerzo ustanovil Rudolf IV. Avstrijski.
    • V srednjem veku so študentje ta naziv pridobili z opravljenim magisterijem na področju ene izmed sedmih svobodnih umetnosti (septem artes liberales) – gramatika, retorika, dialektika, aritmetika, geometrija, astronomija in glasba.
  • ** Georg Tannstetter (ponekod Tannstätter) (1482–1535) je bil v Perlahovem času predavatelj na filozofski in medicinski fakulteti na Dunaju. Izdeloval je zidne koledarje z astrološkimi informacijami, ki pa se večinoma niso ohranili. Naj bi bil tudi zdravnik na tedanjem cesarskem dvoru.

 

PERLAH – »OČE SLOVENSKE ASTRONOMIJE«

»Astronomi ga imajo za očeta slovenske astronomije.« (Pušnik, str. 22) Bil je sodobnik Nikolaja Kopernika (1473–1543), z astronomijo pa naj bi se ukvarjal že v času študija. Prvotno je najverjetneje zgolj prepisoval in prirejal dela svojih predhodnikov, pri čemer mu je gotovo pomagalo predhodno znanje latinščine in grščine. Leta 1517 je izdal svoje prvo delo Novi almanah (Almanah novum) za leto 1518. V njem so luč sveta prvič v tiskani obliki ugledale prve Perlahove efemeride. Le-te je posvetil dunajskemu škofu Juriju Slatkonji*, svojemu rojaku, ki naj bi ga tudi podpiral in mu pomagal. Zatem naj bi izdal efemeride v almanahih še za leta 1519, 1520, 1529 in 1531. Leta 1530 izdane efemeride za leto 1531 naj bi opremil še z astrološkimi napovedmi (Prognosticon), katerih se sicer ni posluževal v tolikšni meri kot njegovi sodobniki. Novi almanah za leto 1520 velja za eno nastarejših publikacij z astronomsko vsebino na svetu. Svoja dela je pisal in objavljal v latinščini, efemeride za leto 1531 pa so bile prevedene tudi v nemščino, da bi jih bralci lažje razumeli. Njegova dela veljajo za prva tiskana dela slovenskega znanstvenika. Komentarji Perlahovih efemerid so verjetno njegovo najobsežnejše delo, ki pa je izšlo šele po njegovi smrti, leta 1551.

Naj bi napisal tudi letopisa za leto 1528 in za leto 1530 ter objavil Peurbachove tablice mrkov. V prvih almanahih ni navajal socialnih in političnih predvidevanj, kasneje pa je poleg le-teh vključil še vremenske napovedi ter kmetijske nasvete. Tovrstni almanahi so v tistem času služili astrologom pri njihovih prerokbah, kasneje pa so se, tudi pod Perlahovim vplivom, razvili v sodobne efemeride, ki so, ob strokovnih podatkih lege in gibanj nebesnih teles, laikom ponujali tudi nove in uporabne informacije. Perlah je prvi astronom slovenskega rodu, ki je zanamcem zapustil tiskana dela. Perlah je sestavil astrolab (Astrolabium Arithmeticum – naprava za merjenje nebesnih teles in časa) in trikveter (naprava za merjenje višine nebesnih teles). Z napravo Organum Ptholemei, ki jo je prav tako sam izumil, naj bi opazoval Merkur, kar je tedaj uspelo le redkim, saj je Merkur Soncu najbližji planet.* Efemeride so posebne tabele s podatki lege nebesnih teles v odvisnosti od časa. * Jurij Slatkonja (1456–1522) je bil škof in glasbenik, po rodu iz Ljubljane. Služboval je tudi kot organizator dvorne glasbe na Dunaju in dvorni svetovalec. * Pri navajanju izumiteljskih del Andreja Perlaha smo naleteli na nasprotujoče informacije, zato smo povzeli največkrat navedene.

 

KAKO SE OBVAROVATI PRED KUGO?

Na medicinskem področju naj bi Andrej Perlah sledil naukom Paracelsusa, danes pa velja za prvega slovenskega zdravnika, ki se ga je omenjalo v svetovni literaturi. Kuga* je bila ena izmed največjih zdravstvenih težav njegovega časa. V 16. stoletju naj bi Dunaj prizadela kar šestkrat. Perlah je iskal nove načine zdravljenja le-te, kar naj bi lepo opisal v žal neohranjeni knjigi Kako se obvarovati pred kugo, ki jo je leta 1540 izdala dunajska medicinska fakulteta in je kasneje doživela več (neohranjenih) izdaj. Zgoraj omenjeno Perlahovo delo je kasneje služilo kot osnova za pripravo zajezitvenih ukrepov po vsej tedanji avstrijski državi. Omenjeni priročnik je vseboval osnovo za posebno uredbo Infekcions ordnung, v kateri je Perlah strnil nasvete za ravnanje v primeru nalezljive bolezni, s temelji na svojem prepričanju, da je vzrok širjenja kontakt med ljudmi, drugimi živimi bitji, predmeti ipd. Opisana knjižica naj bi izšla šest let pred znano O kužnih boleznih in okužbah (De contagione et contagiosis morbis, avtor Girolamo Fracastoro, Verona, 1546), ki velja za prvo tovrstno knjigo na svetu. Perlah je, tudi z mesta predstojnika avstrijske državne komisije za borbo proti kugi 1539 in leto za tem že z mesta magistra sanitatis (danes mesto epidemiologa), aktivno sodeloval pri prvih oblikah oganiziranega zdravstva na Dunaju in v boju proti tedanjim nalezljivim boleznim.

*»Kuga je kužna bolezen, ki jo povzroča bacil kuge, ki ga je odkril Yersin.« (Pušnik, str.73)

»Andreas Perlach, štirikratni dekan medicinske fakultete na Dunaju, pa tudi njen rektor, ki je živel v obdobju naleta kuge v naše kraje, ni mogel iti, pa tudi ni šel mimo tako življenjsko važnega problema. Izdal je knjižico o kugi, ki pa se ni ohranila. Že po položaju je bila njegova naloga bdenje nad vsemi takratnimi ukrepi, saj je bila njegova odgovornost nevarnosti časa primerno visoka. Prav tu nam ostaja še mnogokaj, kar bo treba izbrskati iz arhivov.« (Glaser, str. 214)

Kužna znamenja v Perlahovem domačem kraju še danes spominjajo in opominjajo na najhujšo bolezen njegovega časa. Kužno znamenje na Špičniku je tridelno kamnoseško delo z dodanim nebeškim jabolkom in kovinskim križem na vrhu. Viri ga umeščajo v 18. stoletje. Kužno znamenje na Plaču pa naj bi bilo postavljeno leta 1641 in stoji ob cesti, kjer je nekoč potekala pomembna rimska cesta na sever, proti območju današnje Wagne v Avstriji, tedaj Flavia Solva. Na jug pa je pot tedaj vodila vse do današnjega Celja, tedanje Celeie.

 

ZAMETKI EPIDEMIOLOGIJE

Tako v svojem priročniku kot sicer, je poudarjal dezinfekcijo, ki je temeljila na pranju oblačil, čiščenju tal in sten, poudarjenem zračenju ter beljenju sten (zunaj in znotraj stavb) z gašenim apnom, pa tudi na rednem umivanju telesa ter doslednem odstranjevanju odpadkov. Z uporabo močnih dišav so odganjali bolhe, ki so prenašale kugo s podgan na ljudi. Izsuševali stoječe vode za zmanjšanje insektov in odstranjevali krzno, volno, perje in platno, kot možne prenašalce kuge. Njegov predlog je bil tudi, da je potrebno oblačila in predmete, ki so bili v stiku s kužnim bolnikom ali umrlim za kugo, sežgati in ostanke pokopati. Omenjal pa je še odstranjevanje živali iz kleti in shramb, predvsem podgan, pri tem je prvi opisal tudi mehanično metodo pobijanja podgan – enostavna deratizacija.

Napotek iz časov kuge na Dunaju v 16. stoletju: »Najvažnejše pa je, da se vsi hišni gospodarji, meščani in ostali prebivalci Dunaja v obrambo pred kugo ravnajo po navodilih zdravnikov, predvsem pa po knjižici Andreja Perlaha in odredbah mestnega sveta iz leta 1540. V knjižici boste našli vse, kar je potrebno vedeti vsakomur, kako naj se obvaruje pred okužbo. Knjižico so izdali Johannes Singriener in drugi tiskarji in je vedno na razpolago za nakup. Berite jo in pustite si jo brati!« (Pušnik, str. 75)

Bil je dekan prej že omenjene artistične fakultete (1534) in kar štirikrat izvoljen za dekana dunajske medicinske fakultete (1539, 1547, 1549 in 1551). Leta 1550 (ponekod tudi 1549) je bil tudi rektor dunajske univerze. V letih 1550 in 1551 naj bi Perlah prejemal plačo 80 forintov, ki je veljala za drugo najvišjo na dunajski univerzi.

O tem, da je bil Perlah cenjen že v času življenja priča spodnji prevod latinskih verzov, ki jih je neki pesnik zapisal ob Perlahovi smrti. V pesmi našteva in opeva še druge pomembne dunajske matematike. »Nazadnje naš Andreas Perlach, velikan v tej sveti vedi, ki ga pobrala še nedavno starčka zla, zavistna je usoda.« (Južnić, str. 26)

Žal o zunanjosti Andreja Perlaha težko pišemo oz. ga ne moremo prikazati, saj dokazano njegovega portreta do danes še niso našli.

Domneva pa se, da je na prvi strani njegovega dela Novi almanah (Almanah novum), izdanega leta 1517 (ponekod tudi 1518), v inicialki Q njegova podoba, ki jo je izdelal neki rezbar.

Andrej Perlah se je poročil z Dorotejo Gneis, hčerko svojega prijatelja in stanovskega kolega. V Nürnbergu je imel nezakonskega sina Ulrika, o katerem nekateri viri poročajo, da naj bi bil »v reji«. V svoji oporoki je Perlah premoženje razdelil med sorodnike, poskrbel za Ulrika in ustanovil štipendijski sklad v višini 600 goldinarjev. Del dohodkov od svojih posesti je iz omenjenega sklada namenil za šolo in učitelja v Lipnici ter za podporo vsako leto enemu študentu iz Svečine. Če pa ne bi našli študenta v Svečini, pa tudi iz Ernovža, Lučan, Gomilice in Lipnice ob Muri. »Denar dobiva samo 7 let, po tem dobi štipendijo za njim drugi. Če ne bi v redu študiral, se mu sredstva takoj odtegnejo in se naj poišče drugega, ki bo v redu študiral.« (Ožinger, str. 286)

 

PO SLEDEH ANDREJA PERLAHA…

Dunajski sklad za štipendije je imel fond Andreja Perlaha.* Univerza v Mariboru podeljuje Nagrado Andreja Perlacha za izstopajoče raziskovalne in umetniške dosežke študentov posameznikov UM ter Priznanje Andreja Perlacha za raziskovalno, umetniško, strokovno in razvojno dejavnost skupin študentov UM. Njegovo ime je na zgodovinski plošči, spomeniku rektorjev, v avli dunajske univerze. Pokopan je v dunajski katedrali sv. Štefana, kjer je na nagrobni plošči ohranjen tudi navedeni epitaf: Andreas Perlachio Stiro, summae bruditionis mathematico ac medico, pietate et moribus ingenic intergerrimo, hie sito, qui vixit annis LX mensibus VI. Diebus XXIV. Deccesit XI Junii, anno Cristi MDLI. Philippus Gundelius jurecons, XI annis jugi amicicia ille junetus posuit. *Žal podatkov o tem skladu v našem času nismo našli. Od leta 2009 so pripravljali Perlahov mladinski astronomski tabor, za mlade od 14. do 26. leta, ki jih je zanimala astronomija. Zadnji podatek o izvedenem taboru v Šmartnem na Pohorju smo našli za leto 2017.

Spominsko ploščo so ob 500-letnici njegovega rojstva namestili tudi na cerkev sv. Andreja v Svečini.

 

PERLAHOVA SVEČINA V 21. STOLETJU

»Najbolj obširen je Perlach v tistem delu svoje oporoke, ko govori o posestih v svojem rojstnem kraju, katere je podedoval po svojih starših in prijateljih, »v deželi Štajerski«. Te posesti so ležale pri Svečini, izrecno omenja Svečinski breg, in sicer njive, travnike, gozdove in velike vinograde s kletjo, stiskalnico in drugim inventarjem, katerega posebej ne našteva.« (Ožinger, 286) Svečina je gručasto naselje v dolini Svečinskega potoka, ki skupaj s še sedmimi okoliškimi naselji, sestavlja vaško skupnost. V preteklosti se je imenovala Witschein (tudi Witzshein), ponekod tudi Wetschina. Krajevno ime Svečina se je v pisnih virih prvič omenilo pred več kot 800 leti. Danes ima kot vaška skupnost osmih naselij (Svečina, Špičnik, Slatina, Slatinski dol, Ciringa, Plač, Zgornje Vrtiče in Podigrac) okoli 1000 prebivalcev na 1617 hektarjev velikem območju, ki spada pod Občino Kungota. K obisku Svečine nas zagotovo vabijo nevidne stopinje izjemnega znanstvenika, ki je pred stoletji ime naše dežele ponesel po vsej Evropi. Le-temu domačini s trudom sledijo – močno ukoreninjeno kulturno izročilo se odraža skozi delo obstoječih folklornih skupin, skupin ljudskih pevcev, pevskega noneta in dramske skupine. Vsako leto pripravijo kmečki praznik in prireditve v domači kulturni dvorani. Poleg kmetovanja, se veliko družin ukvarja tudi s turizmom. Skozi Svečino vodi prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi. Nastala je v sodelovanju Turističnega društva Svečina in sosednjo občino Ratsch an der Weinstrasse v Avstriji in vodi preko dvorišč slovenskih ter avstrijskih vinogradniških kmetij. Sredi vinorodnega okoliša se nahaja tudi vinogradniški muzej Kebl. K ogledu vabi tudi kip sv. Jurija na Špičniku. Sv. Jurij je upodobljen med borbo z zmajem. Kip nosi letnico 1818, obnovljen pa je bil leta 1998. Sprehodite pa se lahko tudi mimo kipa še enega svetnika, sv. Janeza Nepomuka, katerega kip na kamnitem podstavku z napisom IMR, umeščajo v prvo polovico 19. stoletja. Obenem pa k obisku vabi tudi nekdanji kamnolom Pruh. Danes služi kot prireditveni prostor številnih dogodkov, v preteklosti pa so na tem mestu kopali litavski apnenec – v tem kamnolomu so okoli leta 1986 nakopali tudi kamen, iz katerega so naredili repliko kužnega znamenja, ki še danes stoji na Glavnem trgu v Mariboru.

Zaljubljeni pari pa se najraje ustavijo na hribu, s katerega se razprostira pogled na znano »srce med vinogradi«, ki je z med vinogradi speljano cesto nastalo čisto naključno. V Svečino pa vabi tudi Svečinski dvor oz. grad, ki smo si ga lahko ogledali že na grafiki G. M. Vischerja iz 17. stoletja. V 12. stoletju naj bi na griču, severno od današnje grajske stavbe stal prvotni dvor, ki so ga postavili Cmureški gospodje. V 16. stoletju naj bi ga Turki po obleganju sežgali, vendar pa kasnejši pisni viri zatrjujejo, da je od dvorca še nekaj ostalo. Nova grajska stavba se omenja leta 1629, kar potrjuje tudi zapis nas vhodom v vežo grajske stavbe. V gradu pa je na ogled stalna razstava »Zakladi s podstrešja«. Pri svečinskem gradu se prične tudi t.i. gozdna učna pot, ki se zaključi na razgledni točki Kopica (422 m. n. v.). Neki vir navaja, da naj bi si dal Andrej Perlah pripeljati vino iz Svečine za posebne priložnosti na Dunaj.

 

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA V LJUBLJANI HRANI:

Ephemerides Andreae Perlachii pro anno MDXXXI... Dat. Viennae Austriae 12. Decembris anno 1530. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AQOYKRUB Commentaria ephemeridum clarissimi viri d. Andreae Perlachii Stiri, medicae artis doctoris ac in academia Viennensi ordinarii quondam mathematici... (Ioannes Schröterus ed.)

Viennae Austriae, impensis Jacobi Taurelli, excudebat Egidius Aquila, anno MDLI. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6ANSGNW

___________________________

LITERATURA IN VIRI

Pušnik, dr. Friderik, Andrej Perlah: gradivo za monografijo. Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor, 1998. Južnič, S., Prosen, M., Astronomija na Slovenskem in slovenski astronomi na tujem (12.–21. stoletje).

Didakta, Radovljica, 2008. Več avtorjev, Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Založba ZRC, Ljubljana, 2020. Prosen, M. Majo, Perger, Perlah in Strauss, slovenski astronomi 15. in 16. stoletja. Jutro, na www.jutro.si (3. februar 2021).

Ožinger, A., Andrej Perlach iz Svečine v luči svoje oporoke. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1991, n.v. letn. 27, zv. 2, na www.sistory.si (21. februar 2021).

Glaser, A., Kuga v dobi Andreja Perlacha. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1991, n. v. letn 27, zv. 2, na www.sistory.si (22. februar 2021).

www.kamra.si (3. februar 2021)
www.stajerci.si (2.–4. februar 2021)
www.arnes.si (15.–21. februar 2021)
www.kungota.si (3.–21. februar 2021)
www.slovenska-biografija.si (20. februar 2021)
www.svecina.com (15.–21. februar 2021)
www.obrazislovenskihpokrajin.si (15.–21. februar 2021)
www.pruh.si (21. februar 2021)
www.najdigrob.si (15. februar 2021)
www.zvab.com (21. februar 2021)
www.stanislavpirnat.si (21. februar 2021)
www.vlado.fmf.uni-lj.si (20. februar 2021)
www.um.si (15. februar 2021)
www.nebehay.com (18. februar 2021)
www.britanica.com (27. februar 2021)
www.pexels.com (26. februar 2021)
www.wikipedia.com (25. februar 2021) – slike
Arhiv Nade Valdhuber iz leta 2021. (Fotografije Svečine.)
Arhiv Rosane Lorbek iz leta 2018. (Fotografije in videoposnetki Svečine.)

 

Tags