Precej drugačen zmaj

Precej drugačen zmaj je hudomušna zgodbica o drugačni družini. Zmaj in zmajka sta si močno želela otročiča in ga res dolgo nista dobila. Kakšno veselje, ko se je izvalil – najlepši zmajček. »Mladič se je z velikimi očmi ogledoval po svetu, ki se mu je odprl onkraj jajčne lupine. Zmajka ga je vzela v naročje, z repom dregnila moža in mu rekla, da je to najlepši zmaj, kar jih je videla. Njemu se je zdelo, da ne sme tako nazorno kazati ginjenosti, zato je rekel samo, da malemu zmaju prav nič ne manjka. Ko ga je zmajka očitajoče pogledala, se je odkrhal in dodal, da bo zagotovo postal pravi zmaj od fare.« Ampak po nekaj mesecih zmajček še ni imel ognjene moči. Ni maral pekočih jedi, ogenj mu ni bil všeč, kar voda mu je tekla iz ust …Zmaj, ki ne bruha ognja za zmaje ni pravi zmaj. Čas je mineval in na obzorju ni bilo videti rešitve, zmajček je bil pač drugačen. Starša sta poskusila marsikaj, tudi v santorij, kjer obravnavajo različne težave sta ga dala, a tej težavi niso bili kos. In tako se je družinica zaprla, starša sta bila osramočena. Mali zmaj je stopal po neznanem svetu, namenjen v nepoznano. V bližini vasi je prvič naletel na ljudi. Bratec Lovro in sestrica Tinkara sta nabirala gozdne jagode in tudi zmajčku sta jih prijazno ponudila. Povabila sta ga v vas in veste kaj, bilo mu je zelo všeč. Precej drugačen zmaj je klasična zgodba o sprejemanju, ki pa je podložena z duhovitostmi, izvirnimi domislicami in napetimi trenutki. Zmajček ni takšen kot starši pričakujejo, da bi bil. Lovro in Tinkara ga sprejmeta takšnega kot pač je. Izkaže se, da tudi drugačen zmajček nekaj zna in je lahko koristen za skupnost.