Na pot moram, je rekel medved

"Je novo vedno boljše od starega?"

Medved je začutil, da mora na pot. Čudili so se mu prav vsi živalski prijatelji: kos, kužek, kokoške, še pajek, ki je bil tako najraje doma. Ko je medved opravil vse, kar si je zadal in povedal vse, kar je nameraval, se je odpravil na pot. Res nenavadna, nenadna odločitev medveda. A njemu se po poti v neznano prav nič ni mudilo, hodil je počasi in tu in tam postal v mirnem kotičku ter se ozrl nazaj. V njem so se polagoma pričeli porajati občutki domotožja in prav isto se je godilo njegovim prijateljem tam daleč doma. Ko je ravno na poti, tam nad njegovo zmršeno dlako nekaj zašelestelo... Zgodba, ki bi lahko bila filozofska, če ne bi bila v prvi vrsti namenjena otrokom, osnovnošolcem I. triade. Medtem ko bodo otroci pozorno spremljali medvedovo dogodivščino in se, kot on, stiskali v objem starša, pa bodo odrasli uvideli globino pravljice in začutili hrepenenje, ki je tako življenjsko kot življenje samo, nemške avtorice, ki jo zelo čutno, a hkrati nazorno spremljajo ilustracije japonsko-nemške ilustratorke.