Avtorica romana je Francesca Giannone, ki nas popelje v preteklost, rahločutno odstira zgodbo o odraščanju, modrosti, trmi, ljubezni in še čem…«Razlog za nastanek Pošarice je bila vizitka, stara skoraj sto let, ki sem jo našla v predalu. Na njej je pisalo: Anna Allavena. Poštarica. Tako sem začela iskati njene sledi in odkrila neverjetno žensko. Svojo prababico.« je zapisala avtorica.

Carlo nekega dne pripelje v rojstno vasico Lizzanellu, ki šteje le nekaj tisoč prebivalcev, svojo družino, prelepo ženo Anno in sinka Roberta. V vasici so nekaj veljale le tradicionalne vrednote, Anna pa je prihajala s severa, bila je drugačna, ni hodila v cerkev, povedala je kaj misli. Leta 1935 je naredila nekaj zares revolucionarnega; prijavila se je na razpis poštarice v Lizzanellu in postala prva poštarica v tej vasici, kar pa ni bilo včeš domačinom. Moški so se posmehovali, ženske so jo opravljale, vsi so se strinjali, da je njeno mesto doma. Anna je vestno in odločno opravljala svoje delo, sprva peš, kasneje je pot premagovala s kolesom. Tudi tisti, ki so ji sprva nasprotovali in jo zasmehovali, so kasneje komaj čakali novic, ki jih je prinašala. Nehote je v vas vnesla številene spremembe; kot so napimer ženske hlače, jutranja kava v gostilni, kjer so lahko posedali le moški… Zavzemala se je za vse tiste, ki so jih vaščani zasmehovali in potisnili na rob. To je zgodba močne ženske na eni strani, a hkrati tudi zgodba družine Greco in vasice Lizzanello od tridesetih do petdesetih let prejšnjega stoletja, vključno z vojno in vsemi spremembami, ki so prihajale tudi v to majhno italijansko vasico. In to to tudi zgodba o ljubezni, dopustljivi in nedopustljivi, o dveh bratih, ki sta ljubila isto žensko.

Si za to, da zamenjava življenji?

V soju žarometov se zdi življenje bogatih oseb naravnost idilično in popolno. A pogosto pogled globlje razkrije prikrite težave in napake. Tako je Claire Cook žena politika, ki ima na pogled vse kar si želi, vendar pa je njen mož zelo naporen in tudi grob. Na videz popolni Rory jo nadzoruje vsako minuto in zdi se, da mu pri tem močno pomaga pomočnica Danielle. Edini čas, ki ga Claire lahko preživi izven njegovega dosega je v fitnesu, kjer z najboljšo prijateljico Petro skujeta načrt njenega izginotja. Vendar pa Rory razkrije njeno namero in zato mora Claire improvizirati. Pred vzletom letala v Portoriko tako s popolno neznanko izmenja vozovnici in dokumente. Postane Eva in poleti v Oakland. Ko letalo, na katerem bi sicer morala biti, strmoglavi, pa ugotovi, da ji je uspelo. V medijih govorijo o njeni smrti, Rory igra užaloščenega vdovca, Claire pa najde Evin dom, a ugotovi tudi, da morda njena zgodba, ki ji jo je napletla na letališču sploh ni resnična. Pripoved spremljamo skozi Clairine in Evine oči. Napeto do konca!

Gospa Cook, spet Danielle tukaj. Ne obsojam vas, ker mi ne zaupate, ampak mi morate verjeti, da vam poskušam pomagati. Gospod Cook je na poti v Kalifornijo in prepričana sem, da zato ker ve, da ste tam. V sporočilu vam pošiljam posnetek od včeraj. Uporabite ga. Podprla vas bom. (str. 244)

Kdo je umoril Margareto Krevs?

Mimoidoča najde truplo v gozdu pri priljubljenem letovišču Zrće na Pagu. Ker gre za slovensko državljanko se vplete tudi slovenska policija – načelnik Andrej in policista Damir ter Maja. Ker Damir prihaja iz Bosne roman posebej domiselno začini njegovo učenje slovenskega jezika, ki omili moreče vzdušje preiskave zločina. Žrtev je Margareta Krevs. Preiskovalce pa preseneti hladen odnos njenega moža, ko izve za njeno smrt. Vsak petek je Margareta v službi začenjala kasneje. Kam je hodila? Bi lahko bil njen umor povezan z znanim psihoterapevtom Draganom? In kako je Margareta povezana z izginulo plesalko iz kluba Paradiž? Medtem pa Andrej naleti na nezainteresiranost hrvaških preiskovalcev, spotoma pa najde še kanček ljubezni.

Margareta je bila obkrožena z označevalnim policijskim trakom. Kot bi jo hoteli ograditi od ostalega sveta in s tem narediti njeno tragedijo še bolj izjemno. Prihajajoč k njej je najprej opazil večje kupčke soli, ki so se skozi redko senco borovcev v svoji belini še posebej sijoče svetili. … Andrej je pomislil, da je imel Mario prav in da je šlo tukaj za nekakšen obred, izganjanje hudiča ali kaj podobno mističnega. (str. 43)

Louise Kennedy je s Prestopki osvojila britansko nagrado za najboljši knjižni prvenec in irsko nagrado za najboljšo knjigo leta. Louise Kennedy velja za eno najprodornejših sodobnih irskih pisateljic. ). Kar 30 let je delala kot kuharica, njena strast pa je bilo pisanje, ob delu se je izobraževala in sčasoma postala to kar si je vedno želela. Roman Prestopki je napisala v času, ko je diagnoza rak zaznamovala njeno življenje. Louise v romanu Prestopki predstavi svojo Severno Irsko konec prejšnjega stoletja, ko so bile dnevne novice polne strašnega nasilja v verskih spopadih med katoličani in protestanti, življenje je bilo težavno, tudi ljubezen je lahko bila politična stvar.

Glavna junakinja je Cushla, mlada samska ženska, katoličanka, učiteljica na katoliški šoli v majhnem mestu v bližini Belfasta. Njeno življenje se razteza med mamo alkoholičarko, za katero mora skrbeti, poučevanjem in večernim delom v družinskem baru. Tam sreča Michaela, poročenega protestantskega odvetnika, ki zagovarja ujete pripadnike IRE, nenadoma se zanjo vse spremeni. Michael jo povabi, da njega in njegove prijatelje poučuje irščino. . Dnevi minevajo v hrepenenju po srečanjih z njim, hkrati pa celotna skupnost živi v obdobju težav, obdobju akcij IRE, nasilja, sovraštva, krvavih obračunov, umorov, bombnih napadov, požigov. Prestopki so roman, vreden branja tako zaradi tematike kot svežega sloga pisanja.

Življenje ji je spremenila knjigarna!

Takako se zdi, da ji v življenju dobro gre – ima službo, fanta sodelavca. A vendar jo fant razočara in se poroči z drugo lepo sodelavko. Takako začuti, da ne more delati v istem okolju z njima, zato svoje življenje obrne na glavo – pusti službo. Nepričakovano prejme klic strica, ki ima v lasti knjigarno. V zameno za pomoč pri delu v knjigarni, ji ponudi stanovanje nad knjigarno. Takako, ki sicer ni bila kaj posebej navdušena bralka, se naenkrat znajde v sobi, nakopičeni s knjigami, ki je njen novi dom. Postopoma spoznava okolico, ne želi več prespati prostega časa, prične brati, se družiti. S čimer polni sebe in druge. Kar naenkrat pa se vrne stričeva žena …

Knjigarna Morisaki se nahaja na vogalu ulice, polne prodajaln rabljenih knjig. Je majhna, stara in posel ravno ne cveti. Strank je bolj malo. Ponuja precej omejeno izbiro knjig in če nisi ravno strasten poznavalec, je malo verjetno, da si že kdaj slišal zanjo. Obstajajo pa tudi ljudje, ki jo obožujejo. (str. 181)