Petra Julia Ujawe

Najboljše šele pride

Založba: Cankarjeva založba, 2025

Zbirka: Razmerja

Žanr: ljubezenski roman

»Če zdaj ne bo dojel, ne bo nikoli.«

Če bi zgodbo ugledali na filmskem platnu, bi jo poimenovali »žajfnica«. Gre za iskanje same sebe in občutka tiste prave ljubezni. Kulturologinja, ki je za otroke izdala Zdravilne zgodbice v dveh delih, je v svojem prvem romanu ubrala sproščen slog in protagonistko Kristino poslala na pot, na kateri se je morala znajti čisto sama. Saj po pobegu z lastne poroke drugače skorajda ni šlo, neznanec v postelji med dekliščino je bil najverjetneje znak, da mora usodo vzeti v svoje roke … A prav lahko, da tudi z neznancem ne bo šlo zlahka.

»Saj veš, da te ne bi nikoli prizadela,« zamrmram v njegov prsni koš. »Moraš mi verjeti, da si zame edini.« » Samo to sem hotel slišati, ljubljena,« odvrne. Prav čutim, kako od olajšanja zapre oči. Zaprem jih tudi jaz. Prav tako od olajšanja. A najini olajšanji si nista podobni niti za pikico. (str. 174)

SIGNATURA: O 82-311.2  Ujawe, P. J., Najboljše šele pride

Viktor E. Frankl

Kljub vsemu reči življenju DA : Psiholog v koncentracijskem taborišču

Prevod: Miriam Drev, Jože Stabej

Založba: Celjska Mohorjeva družba, 2013

Žanr: zgodovinski roman, avtobiografski roman

»Tako lepo sem si že naslikal, kako slastna bo svoboda, prvič po treh letih …«

Avtor, avstrijski nevrolog in psihiater Viktor E. Frankl (1905, Dunaj–1997, Dunaj) je na lastni koži izkusil preganjanje v času druge svetovne vojne, deportacijo in delo v koncentracijskem taborišču. Ni obupoval, ampak je iz svojega poklica izhajal s samoanalizo in analizo sočloveka. Gre za drugačen pogled na ta del zgodovine, ki izhaja iz človekove osebnosti same ter lastnih izkušenj združenih s pogledom strokovnjaka.

Naročijo nama, naj tri pokojnike, ki so umrli ta dan, pokopljeva onstran bodeče žice. Razen naju v taborišču namreč ni nikogar, ki bi bil toliko pri močeh, da bi to lahko opravil, kajti vsi ležijo z visoko temperaturo in blodnjavi v peščici še obljudenih barak. Najina odločitev je trdna: s prvim truplom v starem umivalnem koritu, ki nama nadomešča krsto in nosila, bova pretihotapila ven kolegov nahrbtnik, z drugim truplom mojega, s tretjim pa jo bova popihala sama. Do tretjega mrtveca sva najin program izpeljala po načrtu.  … Šele pozneje sva izvedela, kako nevarno bi bilo to hitenje v smeri bojišča. (str. 82)

SIGNATURA: O 93/99 Frankl, E. Viktor, Kljub vsemu reči življenju da

Alkohol uničije družinske odnose v romanu Klopotec, prvencu Maje B. Kranjc, kjer avtorica mojstrsko opiše medgeneracijsko prenašanje vzorcev, materinstvo, družinsko nasilje zaradi alhohola, posledično samoto, tesnobo in ujetost. Sprva spremljamo odnos med Nino in njeno mamo Vero, ki je vse od poroda trajno nezmožna vzpostaviti odnose s svojimi bližnjimi, tudi s hčerjo. Posledično družina razpade, Vera se tolaži z alkoholom, piše pesmi, ki jih skrbno skriva pred vsemi. Vedenjski vzorci, molk, izogibanje konfliktom se prenašajo iz generacije v generacijo. Nina, ki hrepeni po ljubezni, prekine študij, rodi sina in se poroči z Bojanom, alkoholikom in nasilnežem. Nina tiho trpi, se bori za sina, njen vsakdan je prežet s krivdo, sramom in dvomom ter notranjim alarmom – klopotcem, ki spremlja travmo. Ganljiv roman je posvečen ženskam, tematizira kompleksen odnos med mamo in hčerko in spregovori o nasilju kot posledici.

»Če vaše sočutje ne vključuje vas, je nepopolno.« je dejal Buda. In to je tudi eden izmed rekov v romanu Brez obraza, kjer avtorica Danica Ozvaldič posamezna poglavja poimenuje s poznanimi reki in modrostmi priznanih avtorjev. Kriminalka Brez obraza je nastala na temelju in po motivih srhljive resnične družinske zgodbe. Tematika nasilja na spletu v tovrstni literaturi niti ni tako pogosto navzoča, čeprav je v resničnem življenju tega vse več. Gustav Mahler je izmuzljivi lik, ki mlade novači za eno najspornejših sestavin svetovnega spleta. To je ustvarjanje posnetkov, ki prikazujejo robove človekove izrojenosti po eni strani, obenem pa s tržno naravnanostjo omamljajo vse, ki si posnetke ogledujejo. Glavni lik se znajde v položaju, ko izgubi svoj obraz – simbol identitete, družbene vloge in samopodobe. To je Marko, rojen v situirani družini, senca uspešnega brata Lukasa, katerega vsi občudujejo. Vsak v svojem svetu, v pehanju po uspehu, spregledajo fantovo željo po sprejetosti. Marko se zaradi šolanja preseli na Dunaj, kjer se na spletu seznani z Gustavom Mahlerjem. Markova skrbna najemodajalka je tista, ki prijavi njegovo izginotje. Na policijski postaji Wien Mitte se lotijo reševanja primera. Lila Kory, mlada in predana kriminalistka ter inšpektor Antonom Ludowich se poglobita v primer, odkrijeta mrežo manipulacije, spletnih identitet in smrti, ki niso naključje. Knjiga ni le osebna zgodba, temveč odpira širša družbena in filozofska vprašanja o tem, kaj pomeni biti človek.

Je za ločitev res kriv samo eden?

Švedska avtorica Moa Herngren je slovenskim bralcem poznana že po svojih delih Tašča in Konflikt. V Razvezi pa najprej spremljamo ženo Beo, ki je tako zatopljena v svoje prostovoljstvo pri Rdečem križu, vzgojo najstnic in opremljanje nove, nesramno drage kuhinje, da moža Niklasa skorajda ne opazi. Pa vendar bralec nehote razvije empatijo do Bee, ki je nekako osamljena, žena uspešnega pediatra, ki mu neumorno stoji ob strani. Pa je res tako? Je njena podpora res tako nesebična? V drugem delu pa avtorica zgodbo predstavi z vidika moža, spremljamo njegovo iskanje samega sebe in se kot bralci sprašujemo, če se nismo po prvem delu nemara motili. Avtorica pa z nepristranskim tonom podajanja zgodbe bralcem naklanja prostor za lastne razmisleke.

Zaljubiti se v drugo žensko … Ali sploh kdo v resnici ve, kako se to zgodi? Poleg povsem kemičnega procesa v telesu nima druge razlage kot najbolj očitno. Da sta se srečala ravno v tistem trenutku in da je zaradi Marijinega posebnega pogleda na svet dobil nov vpogled v to, kaj lahko, kaj si upa in kaj sme storiti. Ob njej lahko razmišlja o tem, kakšne obveznosti ima do sebe in drugih ljudi. Nekako je osvobodila njegove misli. S prsnega koša mu je dvignila sto kilogramov težko utež. (str. 262)