Skrivnost telefonske govorilnice

Miyase Sertbarut je turška pisateljica, ki že od malih nog obožuje knjige. Za mladinski roman Skrivnost telefonske govorilnice v italijanskem jeziku je leta 2024 prejela nagrado Rodari za najboljši mladinski roman in bila nominirana za Andersenovo nagrado. Glavni junak je šestošolec Ilhami, ki knjig ne mara preveč, običajno ga je množica ponesla kar stran od šolske knjižnice. Učiteljica materinščine otroke spodbuja naj vsak teden preberejo eno knjigo in jo pripovedujejo med šolsko uro. Nekega dne otroci naletijo na ostanke romunskega cirkusa na poti iz šole. Vse je razmetano, sredi tega nereda stoji prevrnjena telefonska govorilnica, v kateri je še vedno telefon. Ilhami dvigne slušalko in sliši glas – sprva se prestraši, a ga nekaj pritegne, zato se kasneje vrne...

»Slušalko je prislonil k ušesu. Šumenje listov, zvoki motorja, brenčanje… Nato so ti zvoki utihnili in v ušesu je zaslišal povsem jasen glas. »Poslušaj…Zate imam zgodbo.« Ilhamiju je od strahu poskočilo srce.« (iz knjige)

Ilhami se vsak dan vrača, posluša zgodbo, ki jo kasneje pripoveduje v razredu in to vse dokler… Vsi se sprašujejo, ali kitajski pisatelj Juan Huan zares obstaja? In tudi Ilhami vse do zadnje zgodbe ne ve, kaj je res in kaj ni. Turška pisateljica v teh zgodbah spretno opozarja na pomen branja in učenja, na moč besed, govorjenja in literature. Obenem se zavemo kaj prinaša sodobni svet, internet, umetna inteligenca ipd. Napredek je pomemben, vendar tiskana knjiga in sočutje njegovemu vplivu ne bi smela podleči.