Edith Eger je ena od učenk in sodelavk priznanega avstrijskega nevrologa in psihiatra Viktorja Frankla, analitika duševnih in telesnih procesov, ki se odvijajo pri ljudeh med bivanjem v nečloveških razmerah. Edith, njeno sestro in starša so med vojno odpeljali v Auschwitz. Tam je preživela mučenje, strahovito lakoto, grožnje, ki je niso zlomile.

Po vojni se je poročila, prebegnila v ZDA, kjer je doštudirala psihologijo in kasneje pomagala številnim ljudem prebegniti iz umskih ječ, ki so jih oklepale. Ganljiva pripoved ženske, ki je neverjetno trdoživa, svoje trpljenje je izkoristila, da lahko pomaga mnogim ljudem v stiski, predvsem pa vliva upanje in vero v življenje.

Preteklost ji je za petami!

Chloe je zaradi travme iz otroštva postala psihologinja, a zdi se, da bi tovrstno pomoč vse bolj potrebovala tudi sama. Preteklost ji je za petami. Trupla, ki jih nekdo nastavlja po vzoru njenega očeta, se nizajo v njeni bližini. Preganjajo jo sumničenja policistov in dvom v lastnega zaročenca. Komu je zločinski vzornik njen oče, ki je že 20 let v zaporu? Iskra v temi je avtoričin prvi roman, a je zelo dobro zapleten in ponudi skorajda neverjeten razplet, ki ga bralec ne bi pričakoval, saj avtorica zgodbo vseskozi razpleta v popolnoma drugi smeri. Napeto, zanimivo in sproščujoče!

Ljubezen ne boli vedno!

Lyssa si obupano želi otroka in ne razmišlja o ničemer drugem. Pri tem pa ne zazna partnerjevega odmika, dokler le-ta ne naznani svojega odhoda. To Lysso nenadno vrže na trda tla, ko iz obupa rezervira izlet po Nepalu. Po stopnicah v novem športnem nahrbtniku prenaša konzerve, da bi se iz popolne športne nepripravljenosti pripravila na treking v Nepalu. A vse skrbi so bile odveč, ko na letališču zagleda lokalnega vodnika. Z Deanom se kmalu zelo zbližata. A noben besede ljubezen ne upa niti uporabiti, čeprav se ob koncu izleta oba počutita zelo klavrno. Je to le odraz Lyssine ranjene duše ali gre res za ljubezen? Ko se Lysse vrne domov, jo doma v predpasniku čaka bivši partner in ji pripravlja večerjo, česar v preteklosti nikoli ni počel. Želi začeti znova, saj ga je njegova ljubica, postavna Neve, pustila na cedilu in že našla novo žrtev. Ali je to tisto, kar si želi Lysse? Vrnitev v odnos z Jakom ali jo srce vleče na drugi konec sveta?

Hard land je napisal nemško-švicarski pisatelj Benedict Wells. Svoj prvi roman je objavil pri štiriindvajsetih, z delom O koncu žalosti iz leta 2016 pa je nedvomno dozorel, kar so prepoznali tudi podeljevalci evropske nagrade za književnost. Hard land je zelo tenkočuten roman, posvečen osedemdesetim letom, glasbi in filmom tedanjega časa in seveda odraščanju. Glavni junak je petnajstletni Sam, ki beži od doma, kjer je vse preveč hladno, mati se bori z zahrbtno boleznijo in videti je, da ji ni pomoči, oče je tih, odmaknjen kot da situaciji ni kos, sestra živi daleč od doma stran. Sam najde zavetje pred vsemi tegobami v počitniškem delu v propadajočem lokalnem kinu. Ob novih prijateljih, ki ga medse sprejmejo, ko opravi določene preizkuse, ki pa niso tak hec. Skupaj z njimi odkriva skrivnosti domačega mesteca Gradya, okuša skrivnosti ljubezni, prijateljstva in odraščanja, v ta paket spadajo tudi alkohol, opojne substance, glasba, filmi in literatura. Z vsakim poglavjem odševa tedne do svojega rojstnega dneva. Ob Kirstie, Camerunu, Hightowerju postaja vse bolj samozavesten, odločen in o svojih občutkih si upa spregovoriti. Hard land je tudi pesnitev angleškega pesnika Williama Morrisa, v kateri je skrito sporočilo, ki sodi med eno od skrivnosti mesta Grady. Dijaki v zadnjem letniku pišejo esej na to temo in vsi se sprašujejo o bistvu.

Samo Rugelj je književni založnik, urednik, avtor knjig s področja filma in založništva, v zadnjem času piše tudi literarno-izpovedna dela. Kreta je grški otok, priljubljena turistična destinacija mnogih ljudi. Očarala je tudi avtorja in njegovo družino. Ker pa mu družinski obisk Krete, kot je dejal sam, ni dal vseh odgovorov, se je na vrhove Krete odpravil z ženo Renato . Namenila sta prehoditi najsamotnejši del Krete in izkusiti divjo lepoto. Čudovita pot, ki ju je postavila pred posebno izkušnjo. In sledila je ponovitev…Tako je avtor predstavil v besedi Grčijo:

»Ko besedo Grčija zaslišim jaz, pomislim na cesto, pohodne poti in vrhove, alpsko vasico Litochoro in Olimp ter Kreto in Psiloritis. Pomislim na kremenite Grke, ki jih poganja zavidljiva vzdržljivost gibanja na dolge razdalje po razbeljeni vročini in težki pokrajini.« (str. 21)