Tone Partljič nam svojem najnovejšem romanu odkriva neki davni svet, povabi nas med spomine, ki jih literarno obogati v svojem značilnem slogu. Roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti, v njej pa nastopa poleg literarnih tudi vrsta resničnih osebnosti, kot so Bratko Kreft, Branka Jurca, Fran Žižek, Slava Klavora in Marija Maister, žena generala Maistra. Roman je izšel pri založbi Beletrina. Razdeljen je na dva dela, oba se začenjata s citatom Edvarda Kocbeka. Tone Partljič je povedal, da se je z naslovom veliko ukvarjal. Da veter piha z vzhoda, je namreč zelo redek pojav. »Pred velikimi dogodki ali nesrečami so vedno kakšna naravna znamenja, ki pa jih navadno prezremo.« pravi eden od citatov iz romana, ki naznanja velike spremembe in neko novo dobo. Doslej je napisal že štiri prozna dela z zgodbami iz Maribora, v najnovejšem romanu pa je zajel najkrajše časovno obdobje, konkretno od avgusta 1933 do konca leta 1934. Gre za čas, ki ga med drugoim zaznamujejo prebujenje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra ter atentata na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dolfusa na Dunaju. V prvem delu z naslovom Mesto in fantje, pisatelj spregovori o mladih fantih z vseh vetrov, ki se šolajo v Mariboru, iščejo svoj prostor pod soncem in odgovore na svetovnonazorske dileme. Sprva breskrbno študentsko življenje se z vsemi sovpadajočimi dogodki, kot so štrajki, nočne akcije, spreminja v nevarno in skrivnostno. V drugem delu z naslovom Se bliska in grmi že naslov pove, da se vse spreminja, zaostruje, smrt Maistra…Mariborski Nemci, ki so prebegnili v Avstrijo, se po smrti Maistra spet vračajo. In kako veličastno so se Slovenci poklonili Rudolfu Maistru. Ta pogreb je po svoje bil res ena velika gledališka predstava, je zapisal Partljič v romanu.

Preprosta, s čustvi nabita zgodba, nam postavlja temeljna vprašanja o povezavi med človeškimi dušami, o naši zmožnosti, da se spremenimo, o usodi, ki nas združi in nazadnje tudi loči.

Andrea je kapitan trajekta, ki pluje na pomorski liniji Benetke – Pirej, izhaja iz bogate italijanske družine, doma ga čaka zaročenka, pa vendar… nekega dne pa se čisto po naključju zaplete v ljubezensko razmerje z deset let mlajšo maturantko Edith. Ljubezen čisto obnori kapitana Andrea, vihravo, problemov polno dekle pa prihaja in odhaja., med drugim tudi na študij v tujino. Na koncu se zatečeta na otok, kjer si zgradita dom. Sreča pa ne prebiva zmeraj v domu zaljubljenih. Ko se Edith ponovno vrne v Italijo z nezakonsko hčerjo, ji Andrea odpusti…vendar je usoda kruto posegla v njuno življenja.

Andrea je v romanu ostareli pripovedovalec, z vso nežnostjo, silovitostjo pripoveduje njuno ljubezensko zgodbo, vsak dan se pogovarja z ženo in ti dialogi so neprecenljivi, še vedno prežeti s strastjo in ganljivo ljubeznijo starca, ki pogreša svojo ženo, jo ljubi tako, kot, da bi bila še zmeraj ob njemu. Ti pogovori in skrb za ženine čebele in vrt pa mu pomagajo preživeti v samoti.Vrhunsko bralno doživetje, ki ga zlepa ne pozabiš.

Edith Eger je ena od učenk in sodelavk priznanega avstrijskega nevrologa in psihiatra Viktorja Frankla, analitika duševnih in telesnih procesov, ki se odvijajo pri ljudeh med bivanjem v nečloveških razmerah. Edith, njeno sestro in starša so med vojno odpeljali v Auschwitz. Tam je preživela mučenje, strahovito lakoto, grožnje, ki je niso zlomile.

Po vojni se je poročila, prebegnila v ZDA, kjer je doštudirala psihologijo in kasneje pomagala številnim ljudem prebegniti iz umskih ječ, ki so jih oklepale. Ganljiva pripoved ženske, ki je neverjetno trdoživa, svoje trpljenje je izkoristila, da lahko pomaga mnogim ljudem v stiski, predvsem pa vliva upanje in vero v življenje.

Preteklost ji je za petami!

Chloe je zaradi travme iz otroštva postala psihologinja, a zdi se, da bi tovrstno pomoč vse bolj potrebovala tudi sama. Preteklost ji je za petami. Trupla, ki jih nekdo nastavlja po vzoru njenega očeta, se nizajo v njeni bližini. Preganjajo jo sumničenja policistov in dvom v lastnega zaročenca. Komu je zločinski vzornik njen oče, ki je že 20 let v zaporu? Iskra v temi je avtoričin prvi roman, a je zelo dobro zapleten in ponudi skorajda neverjeten razplet, ki ga bralec ne bi pričakoval, saj avtorica zgodbo vseskozi razpleta v popolnoma drugi smeri. Napeto, zanimivo in sproščujoče!

Ljubezen ne boli vedno!

Lyssa si obupano želi otroka in ne razmišlja o ničemer drugem. Pri tem pa ne zazna partnerjevega odmika, dokler le-ta ne naznani svojega odhoda. To Lysso nenadno vrže na trda tla, ko iz obupa rezervira izlet po Nepalu. Po stopnicah v novem športnem nahrbtniku prenaša konzerve, da bi se iz popolne športne nepripravljenosti pripravila na treking v Nepalu. A vse skrbi so bile odveč, ko na letališču zagleda lokalnega vodnika. Z Deanom se kmalu zelo zbližata. A noben besede ljubezen ne upa niti uporabiti, čeprav se ob koncu izleta oba počutita zelo klavrno. Je to le odraz Lyssine ranjene duše ali gre res za ljubezen? Ko se Lysse vrne domov, jo doma v predpasniku čaka bivši partner in ji pripravlja večerjo, česar v preteklosti nikoli ni počel. Želi začeti znova, saj ga je njegova ljubica, postavna Neve, pustila na cedilu in že našla novo žrtev. Ali je to tisto, kar si želi Lysse? Vrnitev v odnos z Jakom ali jo srce vleče na drugi konec sveta?