Marie-Anne Izmajlov, nam bolj znana kot Manca Izmajlova, je izdala priročnik, ki temelji na njenih osebnih življenjskih izkušnjah in prepričanjih. Hkrati pa je to prvi priročnik pri nas, ki razkriva trinajst glavnih vaj Ruske dihalne telovadbe po metodi A. Strelnikove, s katerimi se je Izmajlova srečala med študijem v Rusiji. Vaje so opremljene z nazornimi fotografijami in opisi ter nasveti, ki jih je na iskriv in domačen način pripravila avtorica. Priročniku je poleg vaj, za katere je klinično dokazano, kar je avtorica izkusila tudi sama, da pripomorejo k izboljšanju počutja, na fizični in mentalni ravni, dodano še nekaj poglavij o prehrani, ličenju in načinu življenja nasploh, ki nam na nevsiljiv in preprost način ponujajo ideje za popestritev vsakodnevnih obrokov ter skrbi za svoje telo. V knjigi najdete tudi recepte, celo za domači kruh in vaje za roke, ki jih avtorica izvaja vsak dan in se jih je naučila med šolanjem v Londonu.

Tokrat si bomo za predstavitev zgodbic sposodili avtorjeve besede, ki nam jih je namenil v uvodu:

»Večina zgodbic je nastala v tistih davnih večerih, ko je bil avtor na vrsti, da sinu pred spanjem prebere pravljico. Včasih preprosto ni bilo pi roki primernih knjig in se je zatekel k improvizaciji. Pomagale so plišaste igrače, ki so sinu ponoči delale družbo v postelji. Medvedek je takrat spal na njegovi levi strani, opica pa je imela prostor na desni strani. Tako sta po naključju postala glavna junaka večernih zgodbic.«

Zgodbice pa niso kar tako, skoraj vse se dotikajo kakšne resne teme, zato avtor priporoča, da pravljice prebirajo starši. Mimogrede; skozi pravljično popotovanje vas bosta popeljala opica Lena in medved Marko.

Jeanne in Tim sta že pred desetletjem odprla njun življenjski projekt – Zimzeleno gostišče. Pri delu jima pomaga tudi Iris od katere sta gostišče kupila, pogodba je bila namreč takšna , da lahko ostane. Sedaj pa se soočajo z velikimi finančnimi težavami, ki jih pestijo. Kljub temu se veselijo prihajajočih božičnih praznikov in poroke, ki bi se naj odvila v tem malem gostišču. Tam je tudi pisateljica Molly, ki bi rada dokončala svojo najnovejšo otroško knjigo. Silovit snežni vihar v gostišče privede tudi nenapovedane goste. Preprosta zgodba se zaplete in nenazadnje romantično razplete. Lahkotno branje ob dolgih zimski večerih in skodelici čaja.

»Jeanne je potrebovala nekaj trenutkov, da je vse skupaj prepoznala: krožni dovoz, skedenj, spuščajoče se pobočje poti do ceste, gostišče, vse izdelano do popolne podrobnosti, vključno z vencem iz modrih cvetov na vhodnih vratih, prvo stvar, ki jo je pred davnimi leti, ko sta prvič prišla v gostišče, naredila sama.«

Temeljita biografija Nikole Tesle je plod večletnega raziskovalnega dela avtorja in še številnih drugih, ki so mu pomagali pri tem.

Avtor želi bralcu predstaviti nov, še povsem neznan vidik Teslovega življenja, ki se nanaša na njegova prva balkanska ter kasnejša evropska in transatlantska potovanja.

»Nikola Tesla se je vpisal v zgodovino kot državljan vesolja, neutruden pacifist, prinašalec svetlobe – človek iz prihodnosti za prihodnost. Z uvidom v njegovo življenje, delo in ustvarjalno zapuščino odstiramo pogled v prihodnost, o kakršni je sanjal in kakršno želimo zase, za zanamce in naš planet«

 Druga knjiga ameriške avtorice prinaša nov zaplet, ki ga tudi tokrat razreši uslužbenka premožne družine Benchley, Jane Prescott. Čeprav je svet leta 1912 pretresala novica o brodolomu mogočnega Titanika, pa družinsko ognjišče Benchleyevih kali Louisin strah pred poroko. Njenega počutja prav nič ne izboljša uslužnost ženina Williama Tylerja ter bivanje pri njegovih starših. Posestvo Prijetni travniki, kakor ga imenujejo lastniki, družina Tyler, pa čez noč postane neprijetno okolje. Neutolažljiv jok najmlajšega sina in ob njem najdeno truplo njegove varuške italijanskega rodu. Je varuško dohitela preteklost? Ali pa se za njeno smrtjo skriva veliko več? Fredericksova dogajanja ne razplete vse do zadnjih strani svojega romana.

»Ena zadeva mi ne da miru. Tisto noč sem pogledal proti hiši in videl …«

»Da je odprto okno, ob enajstih, ja.«

Ker sem ga prekinila, je bil videti zbegan. »Ne – tega nisem rekel.« »Seveda ste. Gospod William je rekel, da ste to rekli policiji.« »S policijo sploh nisem govoril.« Videl je, da sem presenečena. (str. 238)