Kdo bo naslednji?

Opuščena stavba sv. Angele buri duhove v Ragmullinu in njegovi okolici. Zdi se, da jo bodo končno pričeli obnavljati, z njo pa pokopali doslej nikoli razkrite skrivnosti. Vendar pa umor za umorom inšpektorico Lottie Parker pripelje za zidove nekdanje ustanove za sirote, nesojenih mamic in upornih dečkov. Načrti za obnovo se ustavijo, kar povzroči nemalo nejevolje pri tistih, ki so z njo nameravali zaslužiti. Umorom pa ni videti konca. Morda bo Lottie ob razkritju morilca uspelo razrešiti tudi skrivnost, katero skrbni hrani v rumeni mapi na dnu svojega predala v službi. Njene vsebine pa ne poznajo niti njeni sodelavci. Napeta kriminalka, ki poglavje za poglavjem razkriva nove skrivnosti. V angleškem jeziku je Patricia Gibney izdala še več primerov Lottie Parker, ki se ob službi spopada še s tremi najstniki v domači hiši. Avtorico, ki jo je k pisanju prignala prezgodnja smrt moža, odlikujejo zapleti in krajša poglavja, ki pritegnejo k branju do zadnje vrstice.

Veselimo se novih prevodov omenjene avtorice kriminalk!

"Ko so se njene oči privadile na sence, ki so jih metale sveče, je prepoznala fanta v kotu.

Bila sta James in Fitzy. Patrick jo je potisnil k njima in stisnili so se skupaj. Hotela je vprašati na tisoče reči, vendar je ostala tiho. Patrick je še naprej držal njeno roko. Bila je vesela. Tiho mrmranje se je dvignilo v crescendo, nato pa spet upadlo. Njene oči so se razširile in ugrizniti se je morala v jezik, da je lahko ostala tiho."
                                                                                                                                   (str. 317)

Že več kot dve desetletji Tinka Bačič deli svoje zapise v revijah Cicido in Ciciban. Knjiga, ki jo sedaj postavlja pred bralca pa predstavlja poseben izbor kratkih zgodb za najmlajše s prikupnimi ilustratorji slovenskih ilustratorjev. Zbirka Gumbki predstavlja odlično idejo za kratko večerno branje, ki nas skozi zgodbe lahko spremlja vse leto, saj se pero Tinke Bačič tematsko sprehaja skozi vse štiri letne čase.

»Počasi, počasi bosta izbrali slikanico, jo prav počasi listali, v miru brali, se pogovarjali, ugasnili luč, se objeli in potem bodo Tejko počasi, čisto počasi objele sanje.«   (stran 54)

Maja Debevc je slovenska avtorica, ki se je odločila, da bo pod imenom Dobra vila Maja, na podlagi lastnih izkušenj in izkustev pomagala drugim. Na naših policah se nahaja že več naslovov izpod njenega peresa. Pred nami pa je čisto sveža s pomenljivim naslovom – Na koncu bo vse dobro. V svojem zadnjem priročniku Maja bralca vodi skozi razloge za posameznikovo vedenje in odločitve. S pomočjo zapisanih vprašanj in nalog skuša pomagati. Z izbiro različnih pisav in kratkimi odlomki priročnik vabi k branju tudi, ko »nimamo časa«.

»Kako se počutite, kako delujete, kako se odzivate in reagirate – vse to je odvisno samo od vas.« (stran 149)

Paola Girdana poznamo predvsem po njegovem prvem romanu Samotnost praštevil. Pred nami je njegov četrti roman Raztrgajmo nebo, ki ga je izvrstno prevedla Anita Jadrič, odlična prevajalka iz italijanskega jezika.

Giordano se v svojih romanih vedno loteva različnih tematskih področij, medosebnih vezi, predvsem pa raziskuje prijateljstvo, različna prijateljstva.

Glavna junakinja je Tereza, odraščajoče dekle, ki preživlja magična poletja pri babici v Apuliji na jugu Italije. Tam spozna tri sosedove fante, ki živijo v družini z drugačnimi pravili in verovanjem. Posebno vez stke z Bernom in ta se nikoli povsem ne prekine. Njegov svet jo posrka vase.

Pripoved je dinamična, njihov svet na čase nedoumljiv, poseben, magičen, drugačen…

Paolo Girdano je spet napisal premišljeno ljubezensko zgodbo.

»A preden sva se zganila, stopila v hišo in se vzpela v zgornje nadstropje, so minile še minute. In v tistem nemem premoru pod hrastom sva pred sabo videla podobo deklice, najine deklice, kdo ve zakaj prav deklice, ki je plesala nekaj korakov stran, utrgala regratov cvet in ga pomolila proti nama. Bila je sanjarija, ki je nisva pozneje nikoli omenila, a bila sem prepričana , kot sem prepričana še danes, da sva jo živo in povsem enako videla pred sabo.« str. 210

Kako postati velika?

Sicer znani ilustrator, Mikel Valverde, se nam tokrat prvič predstavlja v slovenščini z zgodbo o deklici, ki se ji zdi, da ima posebej veliko težavo. Ker je Nika najmanjša v razredu, se ne počuti dobro. Zdi se ji, da bi zares nujno morala zrasti. Postati večja, celo velika. Čeprav ji domači in prijatelji zatrjujejo, da jo imajo radi točno takšno kot je, pa Nika ne odneha. Uspe ji najti celo čudežni napitek, ki…

Oblikovana v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.