»Kakšna neumna tema, pravzaprav ne vem, kako to, da smo večerjo končali prav pri tej temi, nemara zaradi svojih let – vsi štirje smo že zdavnaj v pokoju – ali pa zato, ker se je pogovor sukal okrog bolezni, kar je, priznam, malce nagnusno, če medtem s tekom ješ in zdraven piješ dobro vino, nekako se ne spodobi, grižljaj ti zastane v grlu, vino pa postane kiselkasto. Sploh pa je to nekaj, o čemer ne govorimo. Celo s prijatelji ne. Smrt, bolezen, nesreča, bolečina, izguba, prevara, izdaja, ponižanje, napaka, sramota, neuspeh… in še posebno zapuščina. O tem se ne govori.« str. 119

Avtorica v svojih zgodbah na nek način opozarja na problematičen odnos zahodne družbe do starejših. V knjigi odstira spomine, teme, ki boleče režejo v čas minljivosti. Kljub vsemu pa so zgodbe začinjene z nežnim humorjem in brez pretvarjanja, začinjene z vso paleto barv.

Dobrodošli v tovarni dojenčkov!

Bralec se znajde v letu 1938, kjer brezskrbna protagonistka, srečno zaročena, ne sluti, da se ji bo življenje kmalu obrnilo na glavo. Svoje prave korenine bo morala zakriti z drugim priimkom in se na videz klanjati oblastem, ki so ji vzele vse.

Avtorica Adriana Allegri je po več letih raziskovanja izdala roman, ki temelji na resničnem projektu t.i. "tovarn čistokrvnih dojenčkov", program Lebensborn. Roman nosi naslov Hiša sončnic in ne nakazuje same vsebine, ki je zgodba o ljubezni, žrtvovanju sredi druge svetovne vojne. Gre za novo mednarodno uspešnico na naših knjižnih policah. Pred dvema letoma pa je prvič izšla v izvirniku in je prvenec Adriane Allegri, avtorice rojene v Ameriki, a njeni starši so pred in med drugo svetovno vojno živeli v Evropi. Je nekdanja učiteljica, delala je na ministrstvu za šolstvo in v vodilnem podjetju za obdelavo podatkov.

Preden sta stopili v jedilnico, je pokazala na znak na stojalu pri vratih, na katerem je pisalo: Najboljši dokaz za to, da Nemci in Nemke izkazujejo svoja prepričanja, globino nacionalsocialističnega duha in pa hvaležnost do našega firerja, ki v nas budi narodno zavest je, da postanejo srečni starši velikega števila zdravih otrok! – Heinrich Himmler, Reichsführer Ves čas, ko je Allina s pogledom sledila besedam na znaku, je njen obraz ostajal neprizadet. Marguerite je potlačila nejevoljo. Ta punca bo že še dojela, kakšno srečo ima. Allina bi si lahko tukaj ustvarila lepo življenje, kot si jih je že veliko pred njo. (str. 94)

Freida McFadden

Zaklenjena vrata

Prevod: Brigita Vogrinec Škraba

Založba: Učila International, 2026

Žanr: kriminalka

Kaj je v resnici v njihovi kleti?

Ali Nora reže ljudi, ker ima to na nek način v krvi? Ali pa resnično želi pomagati? Kar je običajno poslanstvo kirurgov? A njena preteklost privre na plano ob prvem izginotju ene izmed njenih pacientk, ki jo najdejo brez določenih delov telesa. Značilno nasilje njenega očeta, ki na srečo nje in morebitnih žrtev preživlja večkratno dosmrtno kazen v strogo varovanem zaporu. Morda je na delu posnemovalec ali pa je res kriva njegova hčerka, Nora? Lahko spremeniš priimek in način življenja, a svojih sorodnikov ne moreš ponovno izbrati ali celo izbrisati. Še ena do zadnje strani napeta kriminalna zgodba Freide McFadden, ki je slovenske bralce navdušila s knjižno serijo Hišna pomočnica, po kateri je bil posnet tudi film.

"Nikogar nisem ubila," tiho rečem. "Nisem kot on." "Vendar si kirurginja – preživljaš se z rezanjem ljudi ," Bog, kor da si izmišlja vse, kar bodo ljudje govorili o meni jutri. Vse razloge, zakaj sem gotovo prihotična morilka kot moj oče. Vsaj osramočen je videti. "Oprosti." V čeljusti mi trzne mišica. "Mislim, da bi moral iti." (str. 173)

SIGNATURA: O 82-312.4 McFadden, F., Zaklenjena vrata

Glavni junak Reuven je star sedemnajst let, rojen v ugledni judovski družini, ki se preživlja z izdelovanjem dežnikov. V njihovi delavnici nastajajo najimenitnješi ročno izdelani dežniki na Poljskem. V dneh po predaji Krakowa nemški vojski, so ljudje množično odhajali iz mesta, odšla je tudi Reuvenova prijateljica Zelda z družino. Nič več ni bilo tako kot prej, ulice, kavarne, pivnice so preplavljali moški v esesovskih uniformah. Ti, ki so prišli v deželo, so se predajali požrtijam in veseljačenju, za nekatere pa ni bilo dovolj hrane. Kmalu nacisti zaplenijo dežnikarno in jih izselijo iz prostornega stanovanja. Reuven in oče v hudem mrazu garata na želežniških tirih od zore do mraka. Družina poskuša pobegnit na drugo stran Poljske pod rusko okupacijo. vendar vsem ne uspe. Reuvena čaka dolga in težka pot, ne more pozabiti Zelde, vedno znova jo išče. Dežnikarjev sin je izjemen literani portret upanja, ljubezni in vzdržljivosti.

Zakiya Ajmi je danska avtorica, ki v svojih delih raziskuje družinske odnose in kompleksna čustva mladih. Vulkan je njen prvenec, zaradi izvirne strukture, močnega jezika in pristnega prikaza odraščanja je bil leta 2021 nominiran za nordijsko nagrado za otroško in mladinsko književnost. Ana odrašča v družini, kjer je nasilje tako rekoč del vsakdana. Posledice očetovega nasilja se kažejo tako pri Ani kot njeni mami. Dekle ni sposobno uravnavati svojih čustev, vse to doživlja kot strah, napetost, pospešeno bitje srca in občutek, kot da ni povsem v svojem telesu. Ves čas je napeta kot vulkan pred izbruhom in zaradi tega povsem izčrpana. Nočne more, močenje postelje jo vračajo v čas nenehne napetosti, strahu. Z mamo se preselita v drugo mesto, kjer spozna Čili in Idrisa, ki postane svetla točka v njenem življenju. Sošolec iz paralelke ima v žepu vedno bleščice, rad jih meče z višine, nenehno je v gibanju kot tempirana bomba. Ana se skozi lastne napake, prijateljstvo uči, obenem odvrže kamen, ki ga je vedno nosila s seboj in tako na simbolni ravni preseže stare nezdrave odnose.