P. Ivan Platovnjak je profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Že 15 let pa vodi tudi skupine za pomoč žalujočim. V Knjižnici Lenart smo veseli, da smo lahko gostili predstavitvi obeh njegovih del na to temo – prve Preobrazba bolečine in druge Prezrti čas. Obe sta namreč učinkovita, osebna ter tudi strokovna pomočnika pri spopadanju s težkimi občutji, ki so tako vsakdanja, a vendar o njih pogosto neradi na glas govorimo.

Nisem želel napisati knjige, ki bi zgolj povzela strokovna dognanja ali zdravstvene raziskave, saj je teh dovolj na voljo. Želel sem ponuditi glas tistim, ki pogosto ostanejo neslišani. Zato je temelj te knjige poslušanje: poslušanje pričevanj tistih, ki so spremljali svoje drage v zadnjih trenutkih. Tako sem jim dal priložnost, da spregovorijo o tem, kar pogosto ostane prezrto. Njihove zgodbe in izpovedi, skupaj z mojo osebno izkušnjo spremljanja, sestavljajo jedro te knjige. Večina je napisana v prvi osebi množine, ker trpljenje in smrt ni izkušnja nekoga drugega ampak nas vseh. Gre za globoko človeško in duhovno pot, ki nas uči gledati ne le od zunaj, ampak stopiti bližje, biti ob njih in z njimi. (str. 15)

Tukaj sem zato, da osrečim ženske!

Lisa Jewell je avtorica uspešnic, ki so bile po vsem svetu prodane v več kot petnajstih milijonih izvodov. On je moški. Karizmatičen, na videz uspešen, ustrežljiv, popolni partner vsake ženske. Škoda je le, da mu službene poti vzamejo veliko časa in je tako pogosto več dni odsoten od doma. Ženska je tako sama v vlogi matere. A to je cena partnerstva s tako popolnim moškim. Ja, to je on. Je Jonas, Nick ali Al? Le kako mu je že ime? Jewellova je znova ustvarila kriminalni roman, ki v prvih poglavjih še ne daje slutiti napetosti – le-to gradi postopoma, odstirajoč razmerja enega za drugim, v različnih časovnih obdobjih in krajih. Najboljše pa tudi tokrat prihrani za konec.

»Ja!« Oči mu žarijo od vznemirjenja. »Strašljivo je! Vem. Ampak, Martha, to potrebujeva. Jaz moram čim prej pustiti to preklemano službo, ti pa potrebuješ več kot tole …« – z roko pokaže po sebi, s čimer misli na njeno trenutno življenje –, nekaj, v kar se boš lahko zares poglobila. Zdaj je pravi trenutek, Martha. Skoraj petdeset jih imaš. Jaz jih bom vsak čas imel šestinpetdeset. Imava še dobrih dvajset let. Izkoristiva jih. Za božjo voljo, izkoristiva jih.« Martha se nasmehne, po telesu se ji razlije toplina. (str. 152)

Ali ste vedeli, da približno tretjino svojega življenja prespimo? Naši možgani so naravnani po biološki uri, ki narekuje ritem spanja in ritem budnosti. Telo se odziva na svetlobo in temo. Spanje je razdeljeno na štiri faze, druga je najdaljša, v tretji fazi pa najglobje spimo. Vsako noč sanjamo približno dve uri, vendar trajajo posamezne sanje le od pet do dvajset minut. Otroci potrebujejo več spanca kot odrasli. V tej knjigi boste veliko izvedeli o spanju, tudi o spanju živali. Na koncu knjige je dodan diagramček za boljši spanec in slovarček.

Napaka je v svojem domu nastaniti popolno tujko!

Freida McFadden bralce osvaja z vrsto napetih romanov, ki so že prevedeni v več kot 30 jezikov. Serija Hišna pomočnica je postregla z nizom treh romanov, sicer pa se večina njenih del bere samostojno. Tako tudi roman Najemnica. Osrednji lik je Blake Porter, uspešen mladenič s simpatično in prijazno zaročenko, ki ga podpira. A njegovo življenje se prične iz danes na jutri spreminjati na slabše. Spre se s sosedom in naenkrat izgubi službo, čeprav ve, da konkurenčnemu podjetju ni predal nobenih podatkov. V svoj dom sta s Kristo primorana sprejeti neznanko ali neznanca, saj ne hipoteke ne zmoreta več odplačevati. Po razgovorih s kandidati za najem sobe se odločita za Whitney, ki deluje kot prijazno in redoljubno dekle. A po njenem prihodu se Blakovo življenje še dodatno sesuje. Zdi se, da se je z Whitney njihova kuhinja spremenila v leglo mušic, da kali nočni mir in je nekako spravila svojo šminko na njegovo srajco, da sedaj Krista misli, da jo poleg vsega še vara. Blake postaja vse bolj sumničav in prične brskati po Whitneyjini preteklosti. Je ona res to, za kar se izdaja? Ali pa mu bo brskanje še dodatno otežilo življenje. McFaddenova je pripravila nepričakovan preobrat, ki zgodbo začini do te mere, da je enostavno ne morete odložiti vse do zadnje strani.

"Zakaj je pripomnila tisto o moji službi? Preden me je začela sovražiti, sva se z Whitney nekajkrat prijetno pogovorila, vendar ji nisem nikoli povedal razloga, zakaj so me odpustili. Ali ve? Ali se le igra z mano? Nikakor ne more poznati podrobnosti moje prekinitve delovnega razmerja. Razen … Stisne me v želodcu. Ali je mogoče, da Whitneyjina vselitev v mojo hišo ni le grozno naključje? Ali je mogoče, da je vse to nekako že od začetka njeno delo? Me je hotela že od trenutka, ko se je vselila, uničiti?" (str. 110)

Zgodbo je pisateljica začela pisati, ko je deklica pri štirinajstih letih, prav tako kot Heera, zmagala na tekmovanju v karateju. Heera živi z družino v revnem in umazanem predelu Biharja na severu Indije. Pripadajo nižji kasti, nomadski skupnosti Nat, v kateri je ogromno nasilja, korupcije, izkoriščanja in izjemne revščine. Dekleta silijo v prostitucijo, da družine lahko preživijo in vsako leto jih prodajajo na živinskem sejmu, ker tako očetje pogosto plačujejo za svoje dolgove. V tem predelu prevladuje huda lahota, Heera in brat Salman sta srečna, da lahko gresta v šolo, kjer imata največkrat edini obrok hrane v dnevu. Vendar Heero po krivici izključijo iz šole, na srečo se zanjo zavzame Di Rini, mentorica in aktivistka, ki skrbi za ogrožene in zavržene deklice. V svojem hostlu dekleta uči kung fu, jim omogoča varno nastanitev in hrano. Heera pridno trenira, spozna, da lahko sama odloča o svojem telesu, je samozavestnejša, predvsem pa želi iz kremljev prostitucije rešiti svojo prijateljico in pomagati svoji družini iz bede in jim omogočiti boljše življenje.

»Di Rini me opazuje, ko si uniformo ogledujem z vseh strani. Trudi se, da bi ohranila resen obraz, vendar ji uide sled nasmeška. »Veš, zakaj je uniforma bela?« me vpraša. Odkimam, zelo me zanima. O kung fuju hočem izvedeti vse. Potiho pove: »Ker bela barva predstavlja vrednote čistosti, odsotnost ega in preprostost. Ne izdaja družbene pripadnosti, zato ste vsi učenci na začetku enaki.« str. 63