Vse se začne in konča s cimetom!

Od sladoledarne Cimetova kepica do Praženega oreščka in Cimetovih škarjic. Že zemljevid na prvih straneh romana zadiši po cimetu, ki ga tekom zgodbe res ne manjka. Nia je osrednja oseba, ki jo tragična smrt najboljše prijateljice Sienne odžene iz domačega mesta v večje, kjer se posveti pravniški karieri. A prevara partnerja jo pripelje nazaj. Jesse, njena mladostniška ljubezen, sedaj policist, jo še vedno čaka, tudi v družinski sladoledarni Cimetova kepica je dodatni par rok še kako dobrodošel. A miren utrip mesta pretrese smrt Rosie, dobrovoljne lastnice okrepčevalnice, ki je slovela po odličnih cimetovih kolačkih. Rosie je Siennina mama in Nia sumi, da bi njuni smrti lahko bili povezani. Morda bo z raziskovanjem na lastno pest ogrozila vse kar ji je ljubo, a ne bo odnehala.

"Grozno me je bilo sram, Jesse," je začela. "Nisem ti povedala, ker nisem hotela, da je resnično. Zanesljivo nisem hotel, da me gledaš, kot me gledaš zdaj." "Aja? Kako pa te gledam?" je vprašal. Kot da me sovražiš, je hotela reči. "Nisem se vrnila v Cimetov Dol, da bi me obsojali, dobro?" S tihim in obvladanim glasom je vprašal: "Zakaj pa si se potem vrnila, Nia?" (str. 189)

Nikogar več ne bo prizadel!

Spremljamo zgodbo ženske, za katero na prvi pogled ne bi dejali, da je morilka. Je uspešna predavateljica, lepa, urejena in redoljubna ženska z ljubimcem. A zgodba, ki se nam odstira v dveh časovnih obdobjih njenega življenja, nam omogoči vpogled v razloge, ki so Scarlett oz. Carly pahnili v serijske umore moških. Po njenem mnenju nasilnih, spolno izprijenih moških, ki so se nekaznovani izmuznili, za seboj pa pustili zlomljene ženske. Carly se s tovrstnim nasiljem najprej sooči skozi oči prijateljice, ki njenega obrambnega duha ne razume. Nato pa se Carly loti eden izmed profesorjev in kasneje še prijatelj Wes, ki ga umori prvega. To je zanjo kaplja čez rob, njen občutek za pravico je premočan in v njej tli ogenj maščevanja. Zanimiva kriminalna zgodba, ki je obarvana z iskanjem lastne ženstvenosti in spolnim nabojem.

Pa vendar me več ni. Stečem iz Riffenburg Halla, naravnost v Oak Grove. Moja miza v knjižnici je že zasedena, a ni pomembno, kajti nisem tu, da bi gledala Allison. Usedem se na stol v kotu in iz torbe potegnem beležko, srce mi razbija, ko obrnem novo stran. Ni se me bal, napišem. To je bila njegova prva napaka. (str. 247)

Dežela strih duš je ljubezenska zgodba z razrpredenimi koreninani v preteklost in obraslimi vejami v sedanjost. V rani mladosti se je Beth zaljubila v Gabriela, bilo je čarobno poletje, ki pa jima ni bilo usojeno. Družbena neenakost ju je omejevala bolj kot sta si mislila in želela. Gabriel je odšel, v njeno življenje pa je vstopil Frank, tako zelo drugačen od Gabriela. Mlada družina je vpeta v delo na kmetiji, kjer živi še Frankov brat Jimmy, vse dokler tragedija ne prekine rutino vsakdana. Beth se odslej izgublja v neskončnem krogu misli. Vsak po svoje se s Frankom skušata soočiti s smrtjo sina, ko se po dolgih letih vrne Gabriel s svojim sinom. Prijateljstvo med Beth in Gabrielom se začne spreminjati, še po tolikih letih čutita staro povezanost.

»Ko se vračam domov, me preplavljajo spomini na čudovita leta, vseh devet , ko je bil Bobby tukaj. Vsa sem na trnih od pričakovanja, ko razmišljam o zgodbah, ki jih bom povedala Gabrielu naslednji dan. In prestrašena, ko pomislim, kako zelo bi prizadela Franka, če bi vedel, kaj vse sem mu zaupala o najinem ljubljenem sinu« (str. 143)

»Vsem, ki se trudijo na tem planetu živeti prijazneje. Le tako naprej.« je zapisala večkrat nagrajena mladinska pisateljica Bren MaCdibble v svojem novem mladinskem romanu.

Roman bralce ozavešča o okoljskih spremembah in spodbuja razmišljanje o prihodnosti našega planeta. Zgodba je postavljena v svet prihodnosti in mlade spodbuja k pozitivnim vrednotam. Moč prijateljstva je še posebej izpostavljena. Neoma in prijatelj Jag živita v majhni skupnosti na otoku, ki ga obdaja naraslo morje. Ne grozi jim samo morje, bojijo se stikov z drugimi ljudmi, ker prinašajo bolezni. Predvsem tujci iz Doline sonca so sumljivi in njihova tehnologija, ki nadzira življenje Okrskih otokov. Nekega dne ti tujci odpeljejo Jaga, ogrožena je celotna skupnost na otoku. Neoma ne more pustiti svojega najboljšega prijatelja, z majhno jadrnico se odpravi na širno morje, kjer se bori s krokodilom, morskim psom in divjo piratko Hudolinko. Neoma je pogumno, odločno in srčno dekle. Za prijatelja in svojo skupnost je pripravljena celo žrtvovati svoje življenje.

Glavna junakinja novega kriminalnega romana Ruth je forenzična arheologinja, z dvema mačkoma živi in dela na odmanjenem območju v biližini Norfolka. Njena koča je ena v vrsti treh na robu Saltmarsha. V eni je nastanjen čuvaj ptičjega rezervata, v drugem občasno bivata vikendaša. V ta odročni kraj je Ruth pripeljala raziskava, navadila se je vsega, tudi negostoljubnega barja in blatnega obrežja, rada je blizu naravi. Njeno rutino izkopavanja in samoto prekine dejstvo, ko na neobljudeni obali najdejo otroške kosti. Kriminalist Nelson v preiskavo vključi tudi Ruth, saj domneva, da so kosti morda stare, lahko pa bi pripadale Lucy Downwy, deklici, ki je izginila pred desetimi leti. Še vedno prihajajo pisma, v katerih so omenjena obredna žrtvovanja. Nenadoma pa izgine še ena deklica, Scarlet Henderson inšpektor Nelson pa spet prejme pismo, zato domnevajo, da gre za istega morilca. Pusta, deževna, mrakobna dežela hengov, to so okrogli nasipi z jarkom, običajno so znotraj kroga stebri. Domnevajo, da so služili nekakšnim obredom, čaščenju, daritvi in žrtvovanju. Kot dokaz najdejo sulice, živalske kosti, pa tudi človeške kosti. So ti obredi povezani z izginotjem deklic?