Klinika je nov kriminalni roman Cate Quinn. Zapisala, da je knjiga namenjena vsem, ki se kjerkoli spopadajo z zasvojenostjo. Tudi sama se je leta 2020 prijavila na zdravljenje in ta proces je bil zanjo najkoristnejša stvar, ki jo je naredila v svojem življenju. Po zdravljenju se je vrnila k pisanju, nastal j enov krimilani roman Klinika.

Mag je vrhunska pokerašica, pod krinko lovi goljufe, odvisna je od proti bolečinskih tablet in alkohola. Slavna sestra Haley umre v sumljivih okoliščinah med zdravljenjem odvisnosti na kliniki. Meg ne verjame, da je sestra umrla zaradi prevelikega odmerka heroina. Njena smrt jo prizadene bolj kot si prizna. Odloči se, da bo raziskala smrt odtujene sestre, na telefonu namreč najde glasovna sporočila, kjer jo sestra prosi za pomoč, kar jo močno pretrese in razdvoji. Meg pristane na zdravljenju na prestižni kliniki, sooči se z lastno odvisnostjo in vztrajno išče sestrinega morilca. Nikomur ne zaupa, vsi so sumljivi, odvisniki in zaposleni. Bori se lastnimi demoni in proti nenavadnemu sistemu zdravljenja v sanatoriju. In vseskozi se zdi, da ji umrla sestra Haley pošilja sporočila. Napet triler odstira težek boj z odvisnostjo in travmami iz otroštva.

Kdo je v naši hiši?

Avtorica, ki trenutno biva in piše v Novi Angliji, je napisala najboljši triler po mnenju knjižnih klubov Richard&Judy Book Club in Jimmy Fallon Book Club ter kriminalko leta časopisov Times in Guardian. Bralka je na spletu zapisala, da po branju ni upala zaspati in lahko ji prikimam. Mati, osrednja literarna junakinja, si prav lahko vlomilca v njihovem domu samo domišlja. Nedavna smrt moža jo je pahnila v obup in ji povzročila nelagodne občutke, a to noč se zdi, da je na domačem stopnišču res videla nekega moškega in mu z otrokoma pobegnila v skriti kotiček za kaminom. A če želi, da preživijo, mora otroka pustiti sama in poiskati pomoč. A kdo jih bo sploh verjel? Ženska, ki ji okolica ne verjame, tako tudi policisti ne, se mora znajti sama in poiskati dokaze za to, da se ji ni zmešalo in je res bil nekdo v njihovi hiši. Nekdo, ki se ji je zdel znan. Avtorica prepričljivo opiše občutke družine v skrivališču in tako ustvari skorajda strašljivo vzdušje.

»Jaz – ne gre za resnično pošast,« je odvrnila. »Gre za slabega človeka. Pošastnega človeka.« »Skriva se v kotu,« je vztrajal hči. »Sam je rekel tako. Poznam ga. Gleda me iz kota, ko misli, da spim. Ko spim.« Zakaj ti tega ni povedala prej? Ne more ga poznati. Ti pa ga ne poznaš? Nekaj znanega je na njem, nekaj – za kaj gre? Mar ne? Ob občutku, da je že videla tega pošastnega možakarja, že slišala njegov glas, jo je spreletel srh – kot bi jo v hrbet zbodla pozabljena igla v blagu. (str. 59)

Hedy Lamarr je bila avstrijsko-ameriška filmska igralka in izumiteljica judovskega rodu. Rodila se je v premožni judovski družini na Dunaju. Zelo lepo dekle je z vlogo cesarice Elizabete v predstavi Sisi, v gledališču Theater an der Wien požela bučen aplavz. Prevzela je orožarskega mogotca Fridricha Mandla, se kasneje z njim poročila in postala gostiteljica pomembnih osebnosti tedanjega časa. Gostila je umetnike, aristokrate in na drugi strani vojaške eminence in poslovne partnerje Friedricha Mandla, znala je ujeti trenutke in poslušati tudi o načrtih Tretjega rajha. Moževa ljubosumnost ni poznala meja, večinoma časa je bila zaprta za zidovi njegovih vil, obdana z njemu vdanimi služabniki. Leta 1937 ji je končno uspelo pobegniti v Ameriko, kjer je postala filmska zvezda. Svojo preteklost je skrbno varovala, ni pa pozabila svojih korenin. S skladateljem Georgeem Antheilom se je povezala, da bi izkazala svojo ustvarjalnost in nagnjenost k izumiteljstvu. Hedy Lamarr je s tehnologijo razpršenega spektra zasnovala sodobno brezžično komunikacijo, tako rekoč je kot izumiteljica predhodnica mobilnega telefona, bluetootha in wi-fija. Zgodba o igralki in izumiteljici, rojeni v času, ki ženskam v znanosti ni bil naklonjen.

Kaj sploh pomeni biti mama?

Mehiška pisateljica Guadalupe Nettel je slovenskim bralcem in bralkam že dobro poznana. V slovenščini sta doslej izšli njeni zbirki kratke proze Bodljikave zgodbe in Zakonsko življenje zlatih ribic ter romana Telo, v katerem sem se rodila in Gostiteljica. Edinka je v izvirniku izšla leta 2020 in je bila med finalisti za bookerjevo nagrado, nagrajena pa so bila tudi druga njena dela.

Protagonistki romana sta najboljši prijateljici Alina in Laura, ki sta prisegli, da nikoli ne bosta imeli otrok. Ko Alina zanosi, Laura to sprva občuti kot izdajo, pozneje, ko nosečnost ne poteka po načrtih, pa se v njej porodijo povsem nova čustva in prijateljici zvesto stoji ob strani. V istem času se zbliža s fantom iz sosednjega stanovanja, ki ima očitno vedenjske težave, in pozneje tudi njegovo preobremenjeno mamo Doris. Avtorica njune dileme in prilagajanje na nove razmere opisuje z veliko občutka in v preprostem, zelo izčiščenem jeziku. Materinstvo oz. starševstvo je osrednja tema romana, ki ga avtorica izpostavi skozi vprašanja osebne izbire, družbenih pričakovanj, sprejemanja odgovornosti Zgodba se dogaja v Mehiki, ob osebnih, tudi intimnih zgodbah roman ponuja tudi vpogled tudi v tamkajšnjo družbo, ki jo močno zaznamuje nasilje.

Tisto noč ni mogla spati. Rana od carskega reza jo je bolela bolj kot prejšnje dni in napetost se je polastila njenega telesa. Zdravniki so se ji izneverili. Besna je bila nanje, nase in tudi na Inés. Razmišljala je o tistem obrazku, ki si ga je tako zelo želela videti, preden bi deklica umrla, in ki bi se ga zdaj rada na vsak način znebila. (str. 111)

Vsak nekaj skriva!

Gwen je psihiatrinja, specializirana za posebej odklonilno vedenje in morilska nagnjenja. Zato se na njo obrne tudi Robert, oče ene izmed žrtev serijskega morilca Krvavo srce, ki pro bono zastopa osumljenega učitelja, ki ga pobegla žrtev, najstnik Scott, obtoži, da ga je zadrževal. Javnost verjame, da je on Krvavo srce, a pretekle obtožbe se dotikajo bolj nadlegovanja žensk kot mladih, razvajenih najstnikov iz premožnih družin. Mediji ne razumejo Robertove odločitve, da brani domnevnega morilca svojega sina, a on trdi, da je Randall nedolžen. Scott pa vse bolj spreminja svojo zgodbo. Njegova mama ve, da laže, a zakaj, ne more razumeti. Pripoved se vrtinči okoli dr. Gwen, njenih pacientov, njenega ljubimca in pravnika Roberta ter Scotta in njegove družine. Nekje vmes pa je morilec, ki so ga poimenovali Krvavo srce, saj svojim žrtvam, na prsi vreže obliko srca.

"Nič ne vem o tem," je zamomljal. "Zavezane oči sem imel." Poglej gor, je hotela zavpiti Nita. Glej jih v oči, da ti bojo verjeli. "No, zavezane oči si imel v sobi. Ampak potem si pobegnil, ne? Vedeti moramo, kaj si videl, ko si si osvobodil roke. Snel si si prevezo z oči, ne?" "Temno je bilo," je povedal Scott. "Pretipal sem se do vrat in nato po hodniku. Tekel sem. V resnici nisem videl ničesar, dokler nisem prišel ven." "In ni ti bilo treba iti dol ali gor po stopnicah, da bi prišel ven?" Obotavljal se je. "Ne." "Je bil v hiši? Je živel tam?" "Ne ... Ne vem." Ampak oni so vedeli, kajne? Policija je od vrha do tal preiskala hišo Randalla Thompsona in ugotovili so, da Scotta ni zadrževal tam, ampak nekje drugje. (str. 194)