Že več kot dve desetletji Tinka Bačič deli svoje zapise v revijah Cicido in Ciciban. Knjiga, ki jo sedaj postavlja pred bralca pa predstavlja poseben izbor kratkih zgodb za najmlajše s prikupnimi ilustratorji slovenskih ilustratorjev. Zbirka Gumbki predstavlja odlično idejo za kratko večerno branje, ki nas skozi zgodbe lahko spremlja vse leto, saj se pero Tinke Bačič tematsko sprehaja skozi vse štiri letne čase.

»Počasi, počasi bosta izbrali slikanico, jo prav počasi listali, v miru brali, se pogovarjali, ugasnili luč, se objeli in potem bodo Tejko počasi, čisto počasi objele sanje.«   (stran 54)

Maja Debevc je slovenska avtorica, ki se je odločila, da bo pod imenom Dobra vila Maja, na podlagi lastnih izkušenj in izkustev pomagala drugim. Na naših policah se nahaja že več naslovov izpod njenega peresa. Pred nami pa je čisto sveža s pomenljivim naslovom – Na koncu bo vse dobro. V svojem zadnjem priročniku Maja bralca vodi skozi razloge za posameznikovo vedenje in odločitve. S pomočjo zapisanih vprašanj in nalog skuša pomagati. Z izbiro različnih pisav in kratkimi odlomki priročnik vabi k branju tudi, ko »nimamo časa«.

»Kako se počutite, kako delujete, kako se odzivate in reagirate – vse to je odvisno samo od vas.« (stran 149)

Paola Girdana poznamo predvsem po njegovem prvem romanu Samotnost praštevil. Pred nami je njegov četrti roman Raztrgajmo nebo, ki ga je izvrstno prevedla Anita Jadrič, odlična prevajalka iz italijanskega jezika.

Giordano se v svojih romanih vedno loteva različnih tematskih področij, medosebnih vezi, predvsem pa raziskuje prijateljstvo, različna prijateljstva.

Glavna junakinja je Tereza, odraščajoče dekle, ki preživlja magična poletja pri babici v Apuliji na jugu Italije. Tam spozna tri sosedove fante, ki živijo v družini z drugačnimi pravili in verovanjem. Posebno vez stke z Bernom in ta se nikoli povsem ne prekine. Njegov svet jo posrka vase.

Pripoved je dinamična, njihov svet na čase nedoumljiv, poseben, magičen, drugačen…

Paolo Girdano je spet napisal premišljeno ljubezensko zgodbo.

»A preden sva se zganila, stopila v hišo in se vzpela v zgornje nadstropje, so minile še minute. In v tistem nemem premoru pod hrastom sva pred sabo videla podobo deklice, najine deklice, kdo ve zakaj prav deklice, ki je plesala nekaj korakov stran, utrgala regratov cvet in ga pomolila proti nama. Bila je sanjarija, ki je nisva pozneje nikoli omenila, a bila sem prepričana , kot sem prepričana še danes, da sva jo živo in povsem enako videla pred sabo.« str. 210

Kako postati velika?

Sicer znani ilustrator, Mikel Valverde, se nam tokrat prvič predstavlja v slovenščini z zgodbo o deklici, ki se ji zdi, da ima posebej veliko težavo. Ker je Nika najmanjša v razredu, se ne počuti dobro. Zdi se ji, da bi zares nujno morala zrasti. Postati večja, celo velika. Čeprav ji domači in prijatelji zatrjujejo, da jo imajo radi točno takšno kot je, pa Nika ne odneha. Uspe ji najti celo čudežni napitek, ki…

Oblikovana v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.

Pisateljica posveča ta roman spominu na pleme Komančev, ponosno in pogosto napačno razumljeno ljudstvo, ki so ga belci skorajda iztrebili. Tudi sama je daljna potomka ljudstva Šošoni, ki so predniki Komančev, zato je ta povezava pristna in močna. V ospredju je ljubezenska zgodba zlatolase belke Lorette in Indijanca iz plemena Komančev po imenu Lovec na volka. Lovec ima sloves kot najstrašnejši in najbolj prebrisani nasprotnik ameriške vojske. Loretta v strahovitem napadu Komančev izgubi starše in ob tem grozljivem dejanju izgubi dar govora. Lovec verjame v prerokbo, ki pravi, da bodo boji med Belookimi in njegovim ljudstvom neskončni, kri pripadnikov njegovega ljudstva bo pordečila reke in gore belih kosti bodo stale tam, kjer se je nekoč pasel mogočni bizon. Prerokba pa tudi pravi, da bo k njemu prišlo dekle, s kožo, belo kot luna, z medenimi lasmi in očmi kot poletno nebo. Neko noč, ko je luna sijala na polnočnem nebu, je Lovec prijezdil po Loretto, stricu je zanjo ponudil konje in jo odpeljal v svojo deželo, med svoje ljudi...Preplašena deklica se upira na vse možne načine, toda Lovec verjame, da mu je usojena. Potrpežljivo in nežno skrbi zanjo ter poskuša zanetiti ogenj v njenem srcu. V tem svetu se Loretti povrne glas, ko reši Lovca pred smrtonosno kačo. Sovraštvo med njima počasi kopni, toda sovraštvo med njunima ljudstvoma ima globoke korenine, ki jih ni moč iztrgati. Lepa ljubezenska zgodba, kjer se nitke čustev spletajo in razpletajo...Njun dom ni več na zemlji Komančev in ne na zemlji "tosi tivo", kot imenujejo belce. Komu pripadata? Prerokba pravi...