"Sem samo vez,
neznaten vezajček,
ki stoji na stičišču njihovih poti,
močna nit, ki jih povezuje,
tanka kot las,
nevidna svetu in očem.
 

Jutri se bom znova lotila dela.
Čakajo me druge zgodbe.
Druga življenja.
Druge strani."
 
"Ne bo več živela tako, da bo zadrževala dih."
 

kita-e ž 1. iz treh ali več pramenov spleteni lasje*

Prvenec francoske avtorice Laetitie Colombani. Kakor v resnično kito iz las spleta avtorica, sicer tudi scenaristka, režiserka in igralka, besedo za besedo znotraj zgodb svojih treh ženskih likov. Smita, Giulia in Sarah, kilometre narazen živijo tako različno, a hkrati izjemno podobno življenje. Njihova življenja se drugo ob drugem razkrivajo bralcu, vse dokler... Ob razkrivanju njihovih notranjih borb se kar sama porajajo vprašanja "Kaj pa jaz? Kaj pa moje življenje? Se je vredno boriti? In zakaj?" Romaneskno pisanje, ki ponuja spodbudo za osebnostno rast.

Še ena izjemna kriminalna zgodba izpod prstov slovenskega pisatelja Igorja Karlovška, ki sem j prebrala brez predaha. S čustvi nabita zgodba te posrka v svoje globine, kjer slediš iskanju resnice in morilca. Tinino sestro dvojčico najdejo umorjeno in preiskava pokaže, da je bila tudi grobo posiljena. Tina je izjemna matematičarka, sestra Lara je bila nadarjena violinistka, ki se je pri profesorju Debelaku pripravljala na državno tekmovanje. Po sestrini smrti se Tina s pomočjo sošolk poda na nevaren lov za morilcem, ker se ji zdi, da so kriminalisti obstali na začetku. Z namenom se je odločila, da bo še naprej igrala violino, čeprav ni tako dobra kot sestra. Ljubeča starša ji stojita ob strani in jo vzpodbujata, zaskrbljena sta le, ker hoče sama ujeti morilca...

ODLOMEK IZ KNJIGE

»Ko med nama ni bilo več očesnega stika, je šlo kar dobro. Naučiti sem se morala, da sledim njegovemu tempu. On je bil orkester, jaz sem bila tisto najlepše v skladbi. Na prvi pogled se je videlo, kako veliko vaje je potrebne, da bo romanca z najino izvedbo jemala dih. Za zmago ne bo dovolj kaj manj. Moje konkurentke so bile vse odlične violinistke, vse s srcem in dušo pri stvari, jaz pa daleč od tega. Na mojem mestu bi morala biti Lara.« Str. 58

Živali nas naučijo, kako živeti onkraj besed in kako videti s srcem. Avtorica te zgodbe je svoje življenje posvetila raziskovanju volkov in psov. Njene zgodbe so zgled zaupanja, potrpežljivosti, hvaležnosti, ljubezni.. In še bi lahko našteli, saj govori o tem, da so trenutki, ko je začutila notranjo povezanost s svojo psičko, posebni in ganljivi. Končnosti življenja se zavedajo le redki. Ko izgubimo koga izmed svojih bližnjih in ljubljenih, se šele zavemo končnosti. Staranje s starim psom nam razkrije bistvo našega bivanja. V tej zgodbi bomo med drugimi spoznali življenje z njeno štirinajstletno psičko Shiro.

ODLOMEK IZ KNJIGE

»Kakšno darilo je kljub vsemu življenje. Vse se zgodi točno tako, kot se mora. Naši stari psi poznajo modrost sreče: daj mi kost in srečen bom – daj mi prostor v srcu in srečen boš TI.«

Marko Radmilovič nam je poznan kot novinar radia Slovenija. Zadnja leta se predstavlja s satirično oddajo Zapisi iz močvirja na Valu 202. Je pa M. Radmilovič Štajerc, doma iz Svečine, kjer je skupaj z bratom ustanovil podjetje Kino Svečina. Skupaj sta posnela več kot sto naslovov dokumentarnih filmov. Pred desetletjem sta posnela tudi film o usodi slovenskega interniranca Janeza Godca, ki je osnova kriminalnega prvenca z naslovom Kolesar. Glavni junak, profesor Kreps, je profesor zgodovine na srednji šoli in mentor zgodovinskega krožka v bližnjem domu za ostarele. Ker je že v srednjih letih in nič kaj aktiven, se mu okrog pasu začnejo nabirati kilogrami. Kupi si kolo in sklene, da bo kolesaril. Zaplete se v domu za ostarele , kjer na grozovit način umorijo starca, ki je redno sodeloval na njegovih urah zgodovine. Starec mu dan pred smrtjo v roko stisne ključe, ne da bi povedal, zakaj ali od česa so. In tako se zgodba začne zapletati…Pomembno je omeniti, da Radmilovič ohranja svoj «močvirski stil« To ni samo zgodba o internirancih, intrigah, spletkah, je tudi zgodba o iskanju ljubezni.