Italijanska pisateljica Viola Ardone je zapisala pretresljivo zgodbo o prisilni ločitvi otrok z juga Italije, ki je med letoma 1945 in 1952 usodno zaznamovala številne italijanske otroke. Amerigo Speranza je sedemletni deček, ki nam pripoveduje o svojem življenju, borbi z revščino, lakoto...Z materjo živita sama, Amerigo nabira cape, ki jih mama potem očisti, zašije in preda Trdi buči, ta pa jih ponovno proda. Odkar se je v mestu razvedelo o vlakih, v njihovi ulici ni več miru. In tako se tudi Amerigo nekega dne z mamo znajde pred stavbo komunistov, kjer vpisujejo otroke na seznam za vlak. Na postaji med množico zagleda svojega najboljšega prijatelja Tommasina, ki prav tako z bledim obrazom čaka in ga je na smrt strah. Umiti, oblečeni v nova oblačila, s številko na prsih so otroci pripravljeni na dolgo pot na sever, kjer jih pričakujejo družine. Vsi otroci na vlaku si slečejo plašče in jih pomečejo skozi okno mamam, ker je bil tak dogovor: otroci, ki odpotujejo, pustijo plašče bratom in sestram, ki ostanejo. Menijo, da jim bodo komunisti že dali nove. In ko otroci pripotujejo na sever v Bologno, prvič vidijo sneg, slišijo drugačen jezik, srečajo se z drugačnimi navadami. Amerigo je nastanjen pri Derni, ki mu zvečer poje uspavanko, čez dan je v službi, takrat ga pusti pri sestrični Rosi na kmetiji. Tam ga čaka novo življenje, novi prijatelji, prva torta za rojstni dan in prvo darilo, violina, ki je narejena samo zanj. Toda polja so zasijala v rumeni barvi, žito je visoko zraslo in čas je za vrnitev na jug. Nekateri otroci ostajajo, nekateri se vračajo...Kot pravi prijatelj Tommasino, so prelomljeni na dve polovici. Življenje se vrne v stare tire. Violina pristane pod posteljo, Amerigo pa je razdvojen med starim in novim svetom. Ali bo sledil svojim sanjam?

Na angleškem podeželju v manjši vasici je naselje starostnikov Sončni gaj. V njem prebivajo Elizabeth, Joyce, Ibrahim in Ron, ki pa niso čisto običajni stanovalci, kot kaj kmalu ugotovimo. Vsak četrtek se zberejo in razrešujejo stare nerešene umore. Ko v vasi spet nekoga umorijo, pa postane zares razburljivo. Četverica se poveže s kriminalistoma, z Donno in Chrisom, ki raziskujeta ta primer. Duhovita zgodba, začinjena s humorjem.

 »Razpoloženje je bilo prešerno, in lahko si mislim, zakaj. Vsi se zavedamo, da smo druščina in da se nam dogaja nekaj neobičajnega. Mislim, da se zavedamo tega, da počnemo nekaj prepovedanega, vendar smo prestari, da bi nam bilo kaj mar.« (str. 256)

Danes doktorica zgodovine z opravljenim študijem na univerzi Cambridge nam v svojem izpovednem delu postreže z osupljivo potjo, ki vleče vzporednice s Caminom, najbolj slavno romansko potjo na svetu, saj so njena stopala izkusila vse vrste nasilja, da na mehkobo in svetlobo zunanjega sveta sploh niso bila pripravljena. Ničkolikokrat se je vrnila v domačo Idaho, po spodbudo in občutek pripadnosti. Najmlajša, sedmi otrok, prispodoba slovenske desetnice, ki se je izvila jermenu pretiravanj okoli družinskega ognjišča. Njena odločnost, padci in vstaje pa nagovarjajo tako močno, da bi njeno zgodbo lahko postavili ob bok vsakega motivacijskega govorca.

Ona ni to, za kar se predstavlja...

Faye smo spoznali že v prvem delu istoimenske serije. Gre za nadaljevanje Zlate kletke, ki, kakor ta knjiga, ni v slogu, kakršnega smo sicer vajeni izpod peresa ene najbolj znanih švedskih avtoric kriminalk pri nas. Sicer družbeni roman, ki nadaljuje življenjsko zgodbo uspešne podjetnice, se spogleduje z elementi kriminalnega. Nekdo skuša Faye ukrasti Revenge, uspešno podjetje, ki ga je zasnovala, da bi številnim, od življenja ranjenim ženskam pomagala začeti znova in uspeti. A sedaj se zdi, da so jo prav te izdale... Ravno, ko se Faye zdi, da bo po več letih znova občutila pomen iskrenega odnosa z nasprotnim spolom, v vsakdan zareže novica o dveh pobeglih zapornikih. Fayin nekdanji mož je pobegnil iz zapora v družbi njenega nasilnega očeta. Sedaj lahko Faye samo čaka kdaj se ji bosta približala... A Faye, no, morda je bolje, da ji rečemo kar Matilda, ni tisto, za kar se predstavlja. Temačna preteklost je zmeraj le korak za njo. Tekoč pripovedni slog avtorice, vsebina začinjena z romantiko, erotičnimi elementi, preplet dogajalnih časov in krajev ter spreten vplet nevarnosti nas prepričata, da se veselimo nadaljevanja, ki ga vsekakor napoveduje zadnja poved.

Prvi primer knjižnega kriminalista Marka Heckenburga - Hecka nas nezavedno privede do oziranja čez ramo na ulici. Avtor Paul Finch, nekdanji član policijskih vrst, nas z nazornimi opisi popelje v vse pore raziskovalnega dela, ki razkriva skrivnosti organiziranega kriminala. 38 žensk je izginilo, brez sledi. Heck pa se je s svojim močnim značajem zameril nadrejenim ter bil poslan na odrejeni prisilni dopust, sredi preiskave... A kako naj si ga privošči? Za petami mu je Ballamara, ki zahteva novice o izginotju svoje hčere, Lauren, katere sestra je izginila želi, da ji pomaga. Izginulih žensk ne more pustiti na cedilu. Heck z Laurenino pomočjo pride na sled združbi Prijazni fantje, a zdi se, da ima pozitivno konotacijo le njihov naziv. Detektivski par se zaplete v smrtno nevarno preiskavo, na lastno pest. Neobičajen način preiskave, nasilneži na poti, podtaknjen zločin in izvirni zapleti, ki ljubitelja kriminalk gotovo ne bodo razočarali.