Otok pogrešanih dreves

Otok pogršanih dreves je roman priznane turške pisateljice Elif Shafak. Je spomenik Cipru, ki ga ni več. Tako kot je na Cipru vse manj dreves, ker so jih nerazumno posekali, tako je tudi vse manj zaupanja med Turki in Grki. Dogajanje romana je postavljeno na Ciper – nekoč in London – sedaj. Glavna junaka sta Kostas – ciperski Grk in Defne – ciperska Turkinja, ki se pred izbruhom državljanske vojne 1974 zaljubita. Na skrivaj se srečujeta v taverni, kjer ju skrivata latnika in prijatelja turških in grških korenin, Yusuf in Yiorgos, ki v času razdejanj in pokolov skrivnostno izgineta. V Londonu pa se odvija zgodba sedanjosti, kjer šestnajstletna Ada živi z očetom Kostasom, evolucijskim ekologom, deloholikom, mama Defne je namreč že pred leti umrla. Del zgodbe nam pripoveduje figa – drevo, ki je nekoč raslo v taverni na Cipru, ki je bila skrivno srečevališče zaljubljencev, pozneje pa je (novi) dom našlo na vrtu družinske hiše v Londonu. Dogajanje ves čas preskakuje med preteklostjo in sedanjostjo, se seli s Cipra v London in nazaj, vrzeli v zgodbi pa zapolnjuje figa, ki ni le pripovedovalka, temveč tudi metafora, saj se – tako kot izseljenci – trudi pognati korenine in se prilagoditi tujemu okolju, obenem pa s seboj nosi nezaceljene rane in travme. Tako kot figa, ki za preživetje v tujem okolju potrebuje Kostasovo pomoč, tudi človek ne more preživeti brez rame, na katero se lahko nasloni, oziroma sogovornika, kateremu se lahko zaupa. Kostas pred preteklostjo in z njo povezanimi travmami beži v svet narave, Defne pa želi pred njimi obvarovati, zato Ada do najstniških let ne izve nič o domovini svojih staršev. Njeno radovednost nekoliko poteši šele materina sestra Mejrem, ki pride na obisk v London in jo seznani s ciprsko kuhinjo, obenem pa ji razkrije razloge tako za materin molk kot tudi za pretrgane vezi z Defnejino in Kostasovo družino.