Vem za grehe, ki ste jih storili!

Uspešna ameriška podjetnica Sheena, ki se je rodila na Irskem, se je tja vrnila, da bi spoznala svojo hčerko Ann. Našla jo je s pomočjo prijateljice Sashe, ki se je z možem Royem pred kratkim preselila v neposredno bližino doma Annine družine. Izginotje Annine hčerke Arleen je sprožilo plaz odkrivajočih se skrivnosti, ki so pretresle vse deležnike. Kdo je bila soseda Nan v resnici? Annina babica in Sheenina mama? Obenem pa spremljamo še zgodbi bratov, Laurencea in Michaela, ki se vsak na svoji strani spominjata otroštva in mladosti. Laurencea preganja krivda za smrt brata dvojčka, Michaela pa smrt dveh partnerk in otroka. Je to vse le božja kazen? V njunih spominih se odraža tudi resnična zgodovinska osnova nasprotij med katoliki in protestanti na Irskem, podtalne dejavnosti na eni in drugi strani, porušene šole in sredi njih otroci. Michaela pa preganjajo še pisma, sedem pisem, po eno vsak ponedeljek. Le kdo je v njih podpisani C., ki je do njega tako sovražen in grozeč? Ko se brata po dolgem času spet srečata, se njuni zgodbi prepleteta z zgodbo Sheene in Ann. Nekdo, ki je preživel zares težke čase, ki so ga starši napotili v magdalenske domove in se mu odrekli, v življenju ni zmogel več topline in srčnosti. Šlo je le za ugled in njegovo lastno hladno dušo! Kdo je vlekel niti njihovih zgodb izveste na zadnjih straneh najnovejšega kriminalnega romana Mojce Rudolf, slovenske avtorice, ki je tako v seriji Temačna Irska izdala že drugi del. Je pa konec tisti, ki me je v vlogi bralke presenetil, saj ni bilo odgovora na vprašanja, ki so se mi pri branju zadnjih odstavkov porajala. Morda jih prinese nadaljevanje ali pa so prepuščena naši domišljiji. Napeto, zanimivo in drugačno branje!

Najbrž so niti usode tiste, ki same pletejo svojo mrežo, zato da se odkrijejo skrivnosti iz preteklosti. Če se onadva ne bi preselila, ne bi izvedela za hčerko in vnukinjo. Lahko je hvaležna za darilo življenja, ki je skrbelo, da se sestavljanka sestavi. Toda, če bi bilo vse pravično, mati nikdar ne bi smela storiti tega, kar je. (str. 216)

Glava v pesku je drugi kriminalni roman iz serije o inšpektorju Nicku Dixonu. Prvi prevedeni je bil Vranov let. Vse se začne z odkritjem odsekane glave na golf igrišču, kar močno pretrese majho angleško mestece. Nicku pri raziskovanju umora pomaga ekipa v kateri je tudi Jane Winter, s katero imata razmerje, ki ga pred drugimi še vedno skrivata. Preiskovalci odkrivajo drobce resnice, ki bi jih lahko pripeljala morda celo do serijskega morilca, kajti tudi trupel je več in umori segajo nazaj v sedemdeseta leta. Vse se vrti okoli zavrnjenjenega primera majhne deklice v zdravstveno ustanovo, ki se konča tragično.

Šibazajčku se zelo mudi, zajčici Tački mora dostaviti sveže korenje. S kolesom tako divja, da se ga je prijelo ime Šibazajec. Stara rakunka pravi: »Komur se tako mudi, se mu rado kaj zgodi.« In to še kako drži, tudi Šibazajec se tega kmalu zaveda. Slikanica vsebuje nasvete o prometni varnosti, poučni del o kršitvah in zanimivosti o kolesarjenju. Ponuja priložnosti za pogovor o prometu, varnosti v prometu, vplivu na okolje, pomenu gibanja ter zdravja za posameznika.

Čmrljev žleb je ena od smučarskih prog v gorski vasici Strmčnik, ki ji kraljuje neuklonljiva in zelo preračunljiva devetdesetletnica Vera Flajs. Po denacionalizaciji je podedovala in obnovila družinski hotel, ki ga zdaj vodi s pomočjo pokorne hčere Vlaste. Na pomlad najdejo truplo Vlastinega moža Romana, globoko pod snegom v novem avtomobilu. Ironija je, da ga čez zimo ni nihče pogrešal, saj naj bi, kot že veliko zim prej, odpotoval na Tajsko. In ob tem si zastavimo vprašanje; kaj pa je v tej družini narobe? Nihče ga ne pogreša, nihče ga ne objokuje, bil je sramota družine, ki je samo najedal družinski proračun. To je pa edino truplo, edini kriminalni zaplet v vsej knjigi, ki se zgodi čisto na začetku. Vsi so sumljivi: Alma, mlada pomočnica v hotelu, Vlasta, žena umorjenega in Verina hči, Miran, lokalni podjetnik… Vse bolj pa na plano prihajajo tudi spomini iz preteklosti, družinske zamere in skrivnosti, po katerih spretno brska policijski inšpektor Robert Obrh. Mogočne Vere pa prav nič ne skrbi.

Bi v svoj dom spustili tujce?

Libby Hall ne zmore preboleti splava, prav tako nenehno podoživlja požar, ki je pred kratkim ogrozil šolo, na kateri poučuje. Kot naročeno se v njenem nabiralniku znajde letak z idejo o zamenjavi doma za kratek čas. Heywoodova se zdita premožen, urejen par, ki bi za kratek čas, domnevno zaradi hčerine operacije srca, bivala v njunem stanovanju, ki se nahaja blizu bolnišnice. Libby in njen mož Jamie pa bi svoje rane celila v njuni hiši ob morju, imenovani Skrivališče. Ko prispeta tja, ugotovita, da gre pravzaprav za neverjetno vilo, ampak nekaj v njej se Libby ne zdi prav. Čudne igrače v otroški sobi, domnevni sosed, ki se v poznih večernih urah sprehaja tik ob hiši, sumljiva oprema v kleti. Ko se Jamie zastrupi s hrano in kratek čas za tem njun pes Ziggy prinese okrvavljen del spodnjega perila, pa imata dovolj. Vsa sreča, da sta se Heywoodova že odpravila iz njunega stanovanja. A ob vrnitvi domov občutek varnosti in domačnosti traja le kratek čas. Ostarela soseda Evelyn posvari Libby pred ljudmi, ki se sprehajajo okoli njihove večstanovanjske hiše. Nekdo je Libby izpraznil bančni račun in na njeno ime naročil nahrbtnik ter lasuljo. Ali Libby morda ni to, kar se zdi, da je? Prvi njen v slovenščino prevedi roman je Izginulo dekle, ki me je prav tako navdušil kot tale. Lahkoten utrip avtoričinega pisanja v družbi domiselnega zapleta zagotavlja bralcu ravno pravo mero napetosti, da roman prebere na dušek.

Odkrha se. Res sta lastnika tiste posesti, toda že od konca februarja sta v Londonu. Sosedje so potrdili njuno zgodbo. Heywoodova nimata hčerke. Nimata otrok. Sname si očala in se nagne proti meni. Ne vem, kdo je bil pretekli teden v vašem stanovanju, gospa Hall, ampak zagotovo nista bila Heywoodova. (str. 141-142)