Guillaume Musso je eden najbolj znanih sodobnih francoskih pisateljev, ki nas spet popelje skozi napeto pustolovščino. Louise je mlado dekle, hči priznanih staršev iz sveta umetnosti. Stella Petrenko, nekdanja primabalerina je Louisina mama, ki je pred tremi meseci umrla v sumljivih okoliščinah. Louise ne verjame, da je naredila samomor. Odloči se, da bo njeno smrt raziskala s pomočjo nekdanjega kriminalista Mathiasa, ki okreva v bolnišnici po nenadni oslabelosti srca, pred petimi leti je prestal namreč zapleteno presaditev srca. Nergavi kriminalist v pokoju in trmasta, odločna Louise sta pravi par za razrešitev sumljivih okoliščin Stelline smrti in kasneje tudi smrti slikarja Marca Sabatinija. Le kdo je Angélique Charvet, medicinska sestra, ki zamenjuje sodelavko in neguje Stello po operaciji roke? Spoznala je nove ljudi in morda je končno zasvetila luč na koncu tunela. Obilje in pohlep ljudi spremenita v zveri. Louise in Mathias odkrivata košček za koščkom sveta, skozi katerega se razkriva tudi njuno življenje.

Kaj ima Lola z vsem?

Erica in Patrik sta nazaj. V novem romanu znane švedske avtorice se ponovno zapleteta v grozljive dogodke. Med žrtvami so tudi otroci, del zločinov pa bi lahko bil posledica nerazumevanja drugačnosti. Avtorica je za potrebe svoje nove kriminalke raziskala tudi trans zgodovino. Zdi se, da je v družini Henninga Bauerja vse popolno. Obeta se mu celo Nobelova nagrada za književnost. Z ženo Elisabeth že na začetku zgodbe praznujeta zlato poroko. Že takoj naslednje jutro pa goste pretrese umor Rolfa Stenkla, fotografa in enega izmed povabljenih. Kaj kmalu zatem pa se v ožjem družinskem krogu Bauerjevih zgodi brutalen umor mladega moškega, sina Elisabeth in Henninga, ter dveh vnukov. Medtem ko se Patrik ukvarja z iskanjem morilca ali več le-teh, pa je Erica na sledi zgodbi o Loli. Mimogrede jo je omenila Vivian, žena pokojnega Rolfa in Loli naj bi bila celo posvečena njegova fotografska razstava. Kdo je bila Lola in kdo je povzročil požar, v katerem sta nesrečno umrli obe s hčerko? Lola je bila rojena kot Lars in je bila tesno povezana z umorjenim Rolfom, zakoncema Bauer in njunim združenjem kulturnikov Blanche. Erica tako zbira snov za svoj novi roman, a morda se bo pri tem nevede spravila v nevarnost... Zločini, ki jih je povzročila travma iz otroštva! Ali pa preprosto maščevanje. Gre za zgodbo o aktualnih temah, sprejemanju drugačnosti, bogastvu in skrivnostih.

Prav nobenega sočutja ni imela do ljudi. Vsak je izbral svojo pot, tudi če se tega ni zavedal, in vsaka odločitev je imela posledice. Tudi njena. Vendar je bila močna. V to je bila prisiljena. Nič, kar je bilo vredno imeti, ni bilo preprosto. To je njena okolica tako težko razumela. (str. 374)

O pisatelju, ki je dal življenje za zgodbo!

Jacob Bonner je zdolgočaseni profesor študentov, ki si želijo postati pisatelji. Bonner je uspešno prodal le svoj prvi roman, vse ostalo ni bilo dobro sprejeto. Z delom mentorja prihodnjim pisateljskim rodovom skuša sestaviti svojo skrhano samozavest ter se trudi najti idejo za novo uspešnico. Le-ta se mu ponudi na pladnju, skozi pripoved enega izmed študentov, samovšečnega Evana. Ta zgodba Bonnerju ne da miru, obenem pa je Evan napovedal, da bo zgodba uspešnica. Ko zasledi, da je Evan umrl, jo sestavi in objavi. Roman Plagiat v hipu postane uspešnica, po kateri želijo posneti celo film. Ko Jacob Finch Bonner gostuje na radiu, v televizijskih oddajah, se na Twitterju in Facebooku pričnejo pojavljati obtožbe o tem, da zgodba sploh ni njegova in podobno. Kljub podpori novega dekleta, Anne, pa se Bonner prelevi v živčno razvalino, ki pa se odloči zgodbo raziskati in ugotoviti, kdo je tisti, ki ga obtožuje, če je Evan v bistvu mrtev. A maščevanje je sladko in Ona zagotovo ne bo odnehala, njena zgodba bi morala ostati skrita!

Nikoli ni šlo za prisvajanje med pisateljema, naj je bilo pravo ali namišljeno. Šlo je za dosti intimnejšo krajo, ki pa je ne bi zagrešil Jake, temveč sam Evan Parker. Kar je on ukradel, je bilo zelo osebno: mati in hči ter to, kar se je med njima zgodilo prav v tej hiši. Seveda je bila jezna. Niti za trenutek ni hotela, da kdo pove njeno zgodbo, ne bližnji sorodnik, kaj šele popolni tujec. Vsaj to je končno razumel. (str. 220)

Lale Gül je mlada nizozemska pisateljica turških korenin. V avtobiografskem prvencu je razgalila svoje življenje, ujeto med dve različni kulturi: na eni strani tradicija muslimanske družine, kjer je ženska ujeta v spone družine, daleč od svobode, na drugi strani pa posmeh ljudi, ki se iz vsega tega norčujejo. S svojim odkritim pisanjem o prej navedenem je avtorica dvignila veliko prahu, različnih polemik, nizozemska islamska skupnost jo je odkrito obsodila. Knjiga je postala uspešnica, avtorica pa je zanjo prejela več priznanj in nagrad. Büsra je glavna junakinja te zgodbe, ki skupaj z družino živi v turškem predelu Amsterdama, v dveh majhnih stanovanjih. V enem od njih živita skupaj z babico, ki je zaradi trpljenja popolnoma otopela in se ji ne ljubi več, z Büsro sta na isti strani. Babičino stanovanje je varna duplina zaradi katere je življenje s starši, predvsem z materjo, še znosno. Büsra se šola, je nadarjena učenka, ob študiju dela, kar je za dekleta iz njene skupnosti neobičajno. Ima tudi fanta, za katerega nihče ne ve, ker ni turške narodnosti. "Mogoče je veličina mojega obstoja v priznanju tragike mojega stremljenja po nemogočem." se avtorica sprašuje v svoji pesnitvi. Grenko-sladko spoznanje: na eni strani pridobiš, na drugi izgubiš.

Tone Partljič nam svojem najnovejšem romanu odkriva neki davni svet, povabi nas med spomine, ki jih literarno obogati v svojem značilnem slogu. Roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti, v njej pa nastopa poleg literarnih tudi vrsta resničnih osebnosti, kot so Bratko Kreft, Branka Jurca, Fran Žižek, Slava Klavora in Marija Maister, žena generala Maistra. Roman je izšel pri založbi Beletrina. Razdeljen je na dva dela, oba se začenjata s citatom Edvarda Kocbeka. Tone Partljič je povedal, da se je z naslovom veliko ukvarjal. Da veter piha z vzhoda, je namreč zelo redek pojav. »Pred velikimi dogodki ali nesrečami so vedno kakšna naravna znamenja, ki pa jih navadno prezremo.« pravi eden od citatov iz romana, ki naznanja velike spremembe in neko novo dobo. Doslej je napisal že štiri prozna dela z zgodbami iz Maribora, v najnovejšem romanu pa je zajel najkrajše časovno obdobje, konkretno od avgusta 1933 do konca leta 1934. Gre za čas, ki ga med drugoim zaznamujejo prebujenje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra ter atentata na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dolfusa na Dunaju. V prvem delu z naslovom Mesto in fantje, pisatelj spregovori o mladih fantih z vseh vetrov, ki se šolajo v Mariboru, iščejo svoj prostor pod soncem in odgovore na svetovnonazorske dileme. Sprva breskrbno študentsko življenje se z vsemi sovpadajočimi dogodki, kot so štrajki, nočne akcije, spreminja v nevarno in skrivnostno. V drugem delu z naslovom Se bliska in grmi že naslov pove, da se vse spreminja, zaostruje, smrt Maistra…Mariborski Nemci, ki so prebegnili v Avstrijo, se po smrti Maistra spet vračajo. In kako veličastno so se Slovenci poklonili Rudolfu Maistru. Ta pogreb je po svoje bil res ena velika gledališka predstava, je zapisal Partljič v romanu.