Avtorica Chanel Cleeton je kot otrok odraščala ob zgodbah svoje družine s Kube. Strast do politike in zgodovine jo je "okužila" do te mere, da jo spretno vpleta tudi v svoje romane. Beatriz Perez je rojena v bogati družini lastnika sladkornih plantaž, ki je prebegnila v ameriški Palm Beach, pred okrutnim režimom Fidela Castre. Med kubansko revolucijo je njen brat izgubil življenje in Beatriz je prisegla, da se bo maščevala zanj in za domovino. Spretno se je infiltrirala v visoko družbo, povezala s CIO in se iz razposajenega dekleta razvila v pretkano žensko, ki se je za povrh vsega, zaljubila v senatorja Prestona. Družina se ni strinjala z njenim načinom življenja. Od svojih treh sester se je namreč zelo razlikovala, zaradi tega so jo želeli poslati v Evropo. Kjerkoli je bila, je ostala zvesta svoji domovini, ljubezni in obljubam. Zgodbo "začinijo" zgodovinski dogodki: kubanska revolucija, kubanska jedrska kriza, Kennedyeva usmrtitev, vpletenost CIE v kubanske zadeve, hladna vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo... Lahkotna zgodba nas popelje v neki drugi čas, obudi zgodovino in nas spomni, da moramo verjeti sebi ter slediti svojim sanjam.

Pa jo imamo! Še eno vrhunsko kriminalko slovenske avtorice Irene Svetek. Rdeča kapica je prva v seriji, napovedano je nadaljevanje. S primerom se ukvarja okrožni državni tožilec Mio Aurelli, ki s svojo pretresljivo osebno zgodbo v bralcu vzbuja simpatijo , vsekakor pa željo po ponovnem srečanju. V parku Kodeljevo najdejo brutalno umorjeno truplo deklice, stare trinajst let, odeto le v rdeče ogrinjalo. Ob odkrivanju krvnika, se pred nami zvrstijo liki, ki so bolj ali manj povezani z umorjeno deklico. Pisateljica nas z zgodbo popelje v preteklost in spretno prehaja v sodobnost. Roman je enostavno dobro branje, kjer spretno podana zgodba odraža duh časa s temami, s katerimi se dandanes bolj ali manj posredno pogosto soočamo. Psihološka dimenzija pripovedi je prepričljiva, bralcu je lahko v intelektualni izziv, skratka, pred nami je odlično delo, izpod peresa vrhunske pisateljice!

»Matjan je poznal skrivnost. Slišal je zanjo, še ko je bil mlajši. Ta skrivnost je bila parku na Kodeljevem. Čisto sredi parka je bila. Ko je bil še otrok, si nikoli ni upal tja. Vendar je zdaj l čas, da zbere pogum in pogleda temi v oči. Ko je Jožefa zapustila njegovo sobo, se je oblekel v pižamo, splezal skozi okno svoje sobe in stekel v park pred Kodeljevo. Zlezel je v votlo deblo starega hrasta in zaprl oči, skozi njegove možgane pa so se plazile Jožefine besede, ki jih je vsa zasopla hropla v njegovo uho.« (str. 149)

Navdih za roman Ptice pevke je avtorica črpala iz nenavadne tragedije na Cipru, v kateri je izginilo pet gospodinjskih pomočnic in dva njihova otroka, vendar oblastem ni bilo mar, ker so bile le priseljenke. Priseljenske gospodinjske pomočnice so del življenja na Cipru.

Niša je prišla na Ciper iz daljne Šrilanke, da bi svoji hčeri Kumari omogočila lepše življenje. Čez dan je skrbela za Petrino hčer Aliki, ponoči je v svetlobi tablice vzgajala svojo hčer.

V tem času je spoznala Janisa, krivolovca, ki je vsako zimo lovil drobne ptice pevke. Med njima je vzklila iskrica ljubezni, toda nekega je Niša izginila. Le Petra in Janis sta jo iskala, policiji za priseljence ni bilo mar. Zgodba predstavlja prepad med rasami in razredi v neki družbi, je roman o iskanju svobode, boljšega življenja…

»Nekega dne je Niša izginila in se spremenila v zlato. Spremenila se je v zlato v očeh bitja, ki je stalo pred menoj. Spremenila se je v zlato v jutranjem nebu in pesmi ptic.« (str. 7)

V Knjižnici Lenart je na voljo nova mladinska serija o vikingih in zmajih. Trenutno je na voljo šest delov, v prvem z naslovom Kako izuriti svojega zmaja

Zgodba pa se začne takole:« Pred davnimi časi je na divjem in vetrovnem Otoku gumpcev drobižkast Viking s precej dolgim imenom stal do gležnjev ugreznjen v sneg. Viki III., Vandalska vahnja, up in bodoči poglavar plemena Kosmati huligani, se je malce slabo počutil, odkar se je tisto jutro zbudil. Deset fantov z Vikijem vred je upalo, da bodo postali polnopravni pripadniki plemena, ko bodo opravili zmajski sprejemni tečaj.«

In kaj to pomeni? Mladi, vikinški junaki so morali po starodavnem izročilu plemena Huliganov ujeti svojega zmaja. Na zlovešči pečini zmajev so pozimi zmaji spali, le tu in tam se je slišalo njihovo smrčanje. V eni izmed štirih votlin je spalo tri tisoč zmajskih mladičev. In tja se je odpravila četica osmih, mladih vikingov, ki bi radi ujeli svojega zmaja. Škilek in Viki sta bila najšibkejši člen in vsi ostali so se norčevali iz njiju. Po vseh nesrečnih pripetljajih so vikingi ujeli svoje zmaje, Škilek je s svojim kihanjem za hip prebudil zmajske mladiče, da je vsem zaledenela kri, saj so bili še vedno v rovu. Pa to še ni bilo najhujše…Viki je imel v svojem košu na hrbtu najmanjšega zmaja, čisto majhnega, pa še brez zob. To se bodo vsi smejali, sta si mislila s Škilekom. In so se res. Viki ga je poimenoval kar Brezzobi. Ko so se zmaji prebudili iz zimskega spanja, se je pričelo urjenje. Ja, veliko truda in vztrajnosti in potrpežljivosti je bilo potrebno. Zagotovo pa ni vse v moči!