Izmišljena zgodba, ki sloni na avtoričinem izkustvu in njeni navezanosti na domače Žiri. Polonca je simbol klekljaric, ki so za časa svoje mladosti z bistrim očesom in spretnimi prsti ustvarjale neverjetne umetnine. Vendar pa naši prsti z leti niso vedno hitrejši, prav tako nam pogosto prične pešati vid in takrat je tudi Polončino delo pričelo zastajati, saj ni utegnila zadostiti trgovčevemu povpraševanju. Nanjo so vsi, katerih domove so krasile njene čipke, preprosto pozabili. Ko pa nekega večera ni odstrla okna in pozdravila zvezdic… Zvezdice v zgodbo znane slovenske avtorice vnesejo čarobno občutje in pridih hvaležnosti. Pretresljivo resnično! Otrokom predstavi klekljanje, premalo poudarjeno slovensko ročno spretnost, odrasle nagovori o odnosih ter primernem spoštovanju vsakdanjega, predvsem pa slovenskega.

»Polončine čipke so krasile slavnostno pogrnjene mize, oltarne prte v cerkvah in katedralah, bile so všite v zavese na oknih meščanskih domov. V bogatih naborkih so spogledljivo kukale iz rokavov gosposkih oblačil, v čipkastih krilih so se v soju luči vrtele plesalke, včasih pa so se Polončine čiške sramežljivo skrile v perilo mladih dam.« (str. 12)

Tončka Stanonik je doma iz Žirov. Diplomirala je iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Večino delovne dobe je preživela v založbi Mladinska knjiga v uredništvu enciklopedij in leksikonov. Pravljice, črtice in kratke zgodbe je sprva objavljala v revijah in na radiu, kasneje tudi v knjižnih izdajah.

Doslej je objavila 12 samostojnih knjig (med drugimi Pravljice za Ajčko Bajčko in mamico, 1995; Podobe iz čipkaste preje, 1996; Lučka na klekljarskih počitnicah, 2004, 2019; Zaklad na Oglarjevem podstrešju, 2015), večkrat je bila nominirana na literarnih natečajih. Je članica Društva slovenskih pisateljev, Občina Žiri pa ji je leta 2015 podelila priznanje za umestitev »klekljanja na Žirovskem v slovensko književnost«. (Vir: Bukla)

Andreja Peklar je slovenska slikarka, ilustratorka in avtorica knjig za otroke. S svojimi ilustracijami je opremila številne knjige in učbenike. Za svoja dela je prejela različna priznanja tako doma, kot v tujini.

Konec lanskega leta je pri založbi Sodobnost v zbirki Gugalnica (zbirka najboljših slikanic), izšla njena slikanica Tisoč ptic. Andreja Peklar je napisala odlično besedilo in ga dopolnila z vrhunskimi ilustracijami. Kralj daljne dežele živi v razkošni palači sam, samcat in osamljen. Uživa v prelepih vrtovih in rad prisluhne petju ptic. Nek večer pa je iz daljave zaslišal prav posebno pesem in zaželel si je, da bi imel to ptico ob sebi v kletki. Vsak dan mu prinašajo nove in nove ptice, toda ptice v zaprti kletki ne pojejo. Morda bo kralju ugodil deček z ulice, ki ima v odprti kletki pojočo ptico.

Avtorica je napisala čudovito zgodbo, ki izpostavlja univerzalnost človeškega iskanja sreče, spregovori o pojmu svobode in osvoboditve. Besedilo se krasno preliva in zažari z vso močjo v ilustracijah.

Kate Marshall, ki smo jo prvič srečali v kriminalnem romanu Devet brestov znanega angleškega avtorja kriminalk, ki biva in piše na Slovaškem. Kate in njenega nerojenega otroka je skoraj ubil partner Peter, prikriti psihopat in zločinec, a v knjigi pred nami je Kate že na trdnih tleh, pripravljena na nove nerazrešene primere, ki jih skupaj s Tristanom razrešujeta v sklopu njene zasebne detektivske agencije. Na Kate se je obrnila obupana Bev, mama več let pogrešane novinarke Joanne. Kate, nekdanja policistka, je takoj občutila, da se za skrivnostnim izginotjem Joanne iz zapuščene parkirne hiše skriva nekaj več. Plast za plastjo odstira svet, ki je poln grotesknosti in skrhanih odnosov ter koristoljubja. Mladi moški še kar izginjajo, serijski morilec pa za seboj ne pušča sledi. Bo Kate in Tristanu uspelo, ali pa bosta na koncu izgubila edini primer? Napeto!

Nasmehnil se je, kimaje pozdravil in odšel, preden sta ga lahko še kaj vprašala. Kate je od njegovega hladnega pogleda in brezbrižnosti rahlo streslo. (str. 118)

Anja Kovačič je novinarka, piarovka, fotografinja in svetovna popotnica. S svojim prvencem nas povede na popotovanje po Avstraliji in njenih okoliških otokih. To njeno načrtovano popotovanje se zaradi pandemije in odpovedanih letalskih letov, kaj hitro spremeni v brutalno in iskreno samo spoznavanje in borbo za vsakodnevno preživljanje. V napeti dogodivščini, ki je trajala petnajst mesecev spoznava sebe in ljudi okoli sebe, njihove običaje, surovo moč narave. Tik pred zaprtjem države se povzpne na sveto goro Uluru, na otokih preživi tropski ciklon Harold, med staroselci doživi umor in poskus ropa, doživi avstralske požare….Anja s kritičnim očesom opazuje svet okoli sebe in se bojuje s svojimi lastnimi iluzijami.

Veronika Podgoršek je knjigi zapisala: »Knjiga je zakladnica priložnosti, kako skozi moč, drznost, pot, samospoznavanje nekoga drugega kot bralec dobiš možnost samorasti.«

In še najlepše vse povzame avtoričin stavek v knjigi: »Dopuščati drugačen pogled na svet je prvi korak. Sprejemati neznano je naslednji. In živeti trenutek, v katerem smo, je vmesna postaja, ki olajša čutenje sveta.«

Zares vrhunsko branje, ki te posrka vase. In ni le potopisni roman, v prvi vrsti je dokument časa – globalne pandemije.

Daniel Cole je avtor uspešnice Lutka iz cunj in tudi tokrat ni razočaral. Kriminalist Benjamin Chambers in policist Adam Winter raziskujeta umor sprevrženega in inovativnega morilca. Le-ta namreč poustvarja svetovna umetniška dela iz trupel svojih žrtev. Prvo žrtev najdejo zamrznjeno v parku na podstavku. Skulptura predstavlja manj znano upodobitev vojvode Wellingtonskega. Kriminalist Chambers v svojem sarkastičnem stilu rešuje primere in velikokrat je v nemilosti pri šefih. Tudi tokrat se zaplete, ko je udeležen v čudni prometni nesreči….