Englischinja

Ljubezen na stičišču dveh svetov!

Podatkov o amiših v Evropi ni, pa vendar je avtorica Dijana Novaković, ki živi v predmestju Ljubljane pripadnike te anabaptistične veje protestantske krščanske verske skupnosti zelo dobro opisala. Osrednja tema različnih kulturnih kontekstov je osrednja tema romana Englischinja, ki je izšel v dveh delih. Ko se dekle nekega jutra zbudi v hiše prijazne, neznane, nekam čudno oblečene družine, ji ni popolnoma nič jasno, prav tako se zdi, da je prazen njen spomin. Dekle, ki pozneje razkrije, da ji je ime Melody, se neznano kako znajde pri eni izmed družin konzervativne skupnosti amišev v Pensilvaniji. Ker ne ve, kam naj se sicer zateče, je primorana živeti z njimi. Postopoma sprejme tudi njihov način življenja, sploh, ko pri Schwartzevih, ki so sicer zelo prijazni s tujko, zboli mama, jo Melody popolnoma nadomesti, kuha, skrbi za otroke, molze živino... V skupnosti, ki živi po zelo strogih načelih, ki jih imenujejo ordnung, tujki, vajeni zunanjega sveta, ni lahko, a se odlično znajde in vodje skupnosti so ji pripravljeni celo omogočiti, da postane amišinja. A to ni preprosto. Da bi se vedno vozila le s kočijo, da ne bi imela telefona, da ne bi smela javno izkazovati svoje ljubezni nekomu... Jacob Wolfmayer je mladi amiš, ki englischinji stoji ob strani, tudi, ko jo preganjajo demoni iz preteklosti, o katerih sicer ne govori. Njeno ime, Melody, pa na njegovih ustnicah posebej lepo zveni. Po mnenju skupnosti celo preveč lepo! Bo izrazito konzervativna skupnost popustila mladi in iskreni ljubezni? Če bosta Jacob in Melody sploh sama zmogla premagati medsebojne razlike. Gre za ljubezensko zgodbo s posebnim pridihom in oris skupnosti amišev.

Moral se bom odpraviti. Jacob, ti pa se boš moral kmalu razjasniti glede poroke. Zelo kmalu jo bo treba napovedati v skupnosti. Ne vem, ali še zmeraj misliš omožiti Mary Mae ali katero drugo dekle. Dovolj si že čakal na to, da postanejo godne za ženitev. Sedaj jih imaš že cel kup. Čas je že. Spodbudno ga je potrepljal po ramenu, ko je vstal od mize. Englischinja ni prišla v poštev. To je bilo dovolj jasno. (str. 191)