Skok na vsebino

Letos mineva 100 let od rojstva Ele Peroci

 

Ela Peroci je bila slovenska pisateljica, pedagoginja in novinarka.

Rojena je bila 11. februarja 1922 v Rogaški Slatini.

Njena prva objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon,
sledile so ji še mnoge druge slikanice, pravljice, pesmice, radijske in lutkovne igre.
Najbolj znana med njimi je še danes Muca copatarica, kakor so Elo Peroci otroci večkrat klicali.

Umrla je 18. novembra 2001 v Ljubljani.

 

 

Ela Peroci

Njena najbolj znana pripovedna dela:
  • Moj dežnik je lahko balon (1955),
  • Tisočkrat lepa (1956),
  • Majhno kot mezinec (1957),
  • Muca copatarica (1957),
  • Breskve (1959),
  • Tacek (1959),
  • Kje so stezice? (1960),
  • Ptičke so odletele (1960),
  • Hišica iz kock (1964),
  • Po šoli me počakaj (1966).
  • Siva miš, ti loviš! (1983),
  • Ajatutaja (1985).

 

Pesniški zbirki:

  • Rišem dan (1966),
  • Ko živim (1975).

Še več jih poiščite v naši zbirki!

 

 

Ela Peroci je prejela tudi več nagrad, naj jih naštejemo le nekaj:

  • Levstikova nagrada (Moj dežnik je lahko balon), 1955
  • Levstikova nagrada (Tisočkrat lepa), 1956
  • diploma Mednarodne zveze za mladinsko književnost
  • nagrada Prešernovega sklada (Na oni strani srebrne črte), 1971

 

 

Kako si? – literarni natečaj vabi k pesnjenju

 

 

 

Panika logo revije

Revija Pan!ka in projekt Kako si? sta pripravila literarni natečaj.

 

"Življenje brez soodvisnosti nima smisla. Ljudje drug drugega potrebujemo in prej kot to spoznamo, bolje je." (Erik Erikson)

 

Na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. pošljite do 30 verzov dolgo pesem po navdihu zgornjega citata Erika Eriksona. Pesem oddajte najkasneje do 14. marca 2022. Sodelujejo lahko študentje, dijaki in odrasli.

 

Revija Pan!ka je revija Društva študentov psihologije Slovenije.

 

Vabljeni k pisanju!

 

Odpovedali proslavo ob kulturnem prazniku!

272634888 908344386542508 3465324522999882519 n

Občina Lenart se je, skladno z ukrepi, odločila za odpoved načrtovane proslave ob kulturnem prazniku. Slavnostna govornica bi bila letos Natalija Šijanec, akademska glasbenica, ki je kulturnica že od otroških let.

 

Tako je zapisala:

Spoštovani kulturni ustvarjalci in poustvarjalci, skratka vsi, ki vam je kultura blizu. Časi, v katerih živimo, niso ravno naklonjeni kulturnemu udejstvovanju, nam, kulturnim ustvarjalcem včasih zmanjkuje energije, vendar se ne damo in kulturi rišemo obraz nazaj. Naj si bo film, ki nam pričara posebno razpoloženje, glasba, ki nam poboža dušo, knjiga, ki nas popelje v daljne svetove ali pogled na prekrasno sliko, ob kateri nas preveva čutna impresija, vse to je tisto, kar ljudi povezuje od nekdaj.

 

Stebri kulture v preteklosti, ki so nas Slovence postavili ob bok evropskim in svetovnim narodom, stojijo še danes in na njih vso nadaljnje kulturno udejstvovanje Slovencev. Primož Trubar in prvi slovenski knjigi Abecednik ter Katekizem, Anton Tomaž Linhart in gledališče, France Prešeren, njegova poezija, Ivan Cankar, proza, dramatika, Iacobus Gallus Petelin in svetovno znani moteti ter madrigali, Ivana Kobilca in njena Kofetarica, Jože Plečnik, kiparstvo in arhitektura in še bi lahko naštevali. Seznam je neskončen.

 

Domala vsaka vas v Sloveniji premore ljubiteljsko gledališko, pevsko, likovno, plesno in še marsikatero skupino, s čimer dokazujemo, da smo Slovenci narod kulture.

 

V našem območju je kultura zapisana v DNK ljudi, ki živimo in ustvarjamo tod v Slovenskih goricah. To dokazujemo s številnimi kulturnimi skupinami in ustvarjalci, ki dosegajo nezavidljivo visoke rezultate, tudi na državnem nivoju.

 

Slovenski kulturni praznik je dan slovenske kulture in prav je, da se vsaj enkrat na leto vsi Slovenci zavestno spomnimo nanj.

 

In še verz, ki me vedno znova nagovarja:

 

Pesem je most, ki različnosti spaja,

je kot studenec, ki žejo gasi,

sonce, ki gore ledene odtaja,

roža, ki naše življenje krasi.

(N. Razboršek)

 

Spoštovani, ob slovenskem kulturnem prazniku vam iskreno čestitam, vsem kulturnim ustvarjalcem se zahvaljujem za doprinos in vsakemu izmed nas želim čim več kulture na vseh poteh življenja.

 

Na Občini Lenart pa so zapisali še, da naj verz Zdravljice »ker dobro v srcu mislimo« postane vodilo v odnosu do ljudi, v govoru in pisani besedi.

 

Založba Litera razpisala literarni natečaj ob 20. obletnici delovanja

Založba Litera je ob 20. obletnici svojega delovanja razpisala poseben javni natečaj
za nagrado novo obzorje, za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000 evrov.

Več o natečaju in pogojih preberite s klikom na priloženo fotografijo.

Literarni natečaj LITERA 2022

Mazohistka in Figa nominirani za Dublin Literary Award 2022

Dublin Literary Award 2022

V začetku leta 2022 je Dublin City Council objavil seznam nominirancev za nagrado Dublin Literary Award 2022.

Med nominiranimi knjigami sta tudi dva slovenska romana – Mazohistka (The Masochist), avtorice Katje Perat (Beletrina, 2018) in Figa (The Big Tree) Gorana Vojnovića, ki je leta 2016 izšla pri Beletrini in je že prejela več nagrad v slovenskem merilu. Prvo knjigo je predlagala Mariborska knjižnica, drugo Mestna knjižnica Ljubljana.

Knjige za Dublin Literary Award namreč predlagajo splošne knjižnice po vsem svetu.

Več o nagradi in nominirancih najdete na povezavi https://dublinliteraryaward.ie/


 

Image

Knjižnica Lenart

 

Nikova ulica 9
2230 Lenart

 

Tel.: 02 720 06 25
GSM: 031 571 682

 

E-pošta: info@knjiznica-lenart.si

Delovni čas

Odpiralni čas
Knjižnice Lenart:

Ponedeljek: 8.00 - 16.00
Torek: 8.00 - 16.00
Sreda: 8.00 - 18.00
Četrtek: 8.00 - 18.00
Petek: 7.00 - 15.00
Sobota: 8.00 - 12.00

 

 

 

Delovni časi krajevnih knjižnic

Delovni čas KK Voličina:

Ponedeljek: 14.00 - 16.00

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Cerkvenjak:

Torek: 14.00 - 16.00

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Sveta Ana:

Torek: 14.30 - 16.30

Tel. št.: 02 729 58 75

Občina Lenart
Občina Sveta Ana
Občina Cerkvenjak
Občina Sveta Trojica
Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah
Občina Benedikt
Skok na vsebino