Z namenom obeležitve spomina na največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna se bo v naši okolici zvrstilo več dogodkov in proslav.

V soboto, 4. februarja,

ob 18. uri, bo proslava ob kulturnem prazniku v Domu kulture Benedikt. Proslavo pripravlja Občina Benedikt.

V torek, 7. februarja,

bo proslava v KTC Sveta Ana ob 17. uri. Program pripravljata OŠ Sveta Ana in KD Sveta Ana.

Istega dne bo od 18. uri proslava v kulturni dvorani v Jurovskem Dolu. Program pripravlja KD Ivan Cankar Jurovski Dol.

Prav tako pa bo tega dne proslava v dvorani KD Cerkvenjak, ob 18. uri, s programom v izvedbi OŠ Cerkvenjak in KD Cerkvenjak.

V petek, 10. februarja

V Lenartu pa bodo proslavo pripravili v petek, 10. februarja, ob 18. uri, v Domu kulture Lenart. Dogodek pripravlja Občina Lenart.

Podprite kulturnike v naši okolici z obiskom zgoraj navedenih dogodkov. Naj živi kultura!

V Mariborski knjižnici so obeležili 50 let izhajanja revije OTROK IN KNJIGA, edine slovenske specializirane strokovne revije za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Revija od začetka izhaja v Mariboru, sedež ima v Mariborski knjižnici, ki je njena izdajateljica in založnica. Izhaja pa s pomočjo subvencije Javne agencije za knjigo RS.

Leta 1992 je bila revija med ustanovitelji Slovenske sekcije IBBY, mednarodne zveze za mladinsko književnost. Skupaj s Podjetjem za promocijo kulture Franc-Franc in Časopisno-založniškim podjetjem Večer je revija leta 1996 ustanovila večernico, prvo vseslovensko nagrado za najboljše izvirno otroško/mladinsko literarno delo.

Za svoj prispevek na področju bralne kulture, literarnoteoretične misli in kritike mladinske književnosti je revija leta 2003 prejela Glazerjevo listino.

Foto: arhiv Mariborske knjižnice

Revija NAJST razpisuje zanimiv literarni natečaj z naslovom Tvoj šepet. Rok za oddajo je 31. marec 2023.

Več o natečaju izveste s klikom na letak!

Vabljeni k pisanju!

Ivan Tavčar je po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Politično pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, kasneje pa je bil tudi državni poslanec. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane ter to funkcijo opravljal naslednjih deset let, ko je bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS ter postal poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi. Bil je soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih drugih društev.

Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini let 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod so mu v šestih slovenskih občinah podelili naziv častnega občana.

Širši slovenski javnosti je dobro poznan kot plodovit pisatelj novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Ustvarjal je vse od srednješolskih let do pozne starosti, njegov ustvarjalni opus pa obsega prek štirideset umetniških del. Njegova dela so danes del šolskega literarnega kanona.

Njegova najbolj znana dela so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni, zgodovinski roman Visoška kronika, podpisuje pa se tudi, med drugim, pod dela Med gorami: slike iz Loškega pogorja, V Zali in Vita vitae meae.

Letos smo nekaj njegovih del umestili tudi v bralni izbor projekta Bralna značka za odrasle ter mu v prostorih Knjižnice Lenart in naših enotah namenili posebno mesto.

Vlada je leto 2023 razglasila tudi za Tavčarjevo leto ob 100-letnici smrti pisatelja, ki velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem in politikov tedanje liberalne stranke. Pri snovanju zaznamovanja Tavčarjevega leta bo sodelovala tudi občina Gorenja vas – Poljane pri Visokem, v kateri je bil Tavčar rojen.

Povzeto po: www.student.si in www.dnevnik.si

Vir fotografije: www.dlib.si

Oktobra lani je minilo 90 let od smrti Frana Milčinskega (3. december 1867–24. oktober 1932).

Le-ta je bil humorist, satirik, mladinski pisatelj in dramatik. Pisati je začel že kot študent.

Zagotovo pa poznate njegova dela: Butalci, Muhoborci, Ptički brez gnezda, Drobiž, Boriški ban, Zlata hruška in še bi jih lahko naštevali. Več njegovih del je v naši knjižnici na voljo tudi v obliki elektronskih knjig na portalu Biblos.

Za pokušino pa odlomek iz zgodbe Butale in Butalci:

Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravijo graščine. Ime je vasi Butale.

Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, — kaj mislite! — in ne pamet: takšni so.

Bili so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in če se jim ne bi bila izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak, kajti pravijo, da je stala v teh pismih beseda, da sega rod Butalcev noter do Adama v paradižu.

Prvi, ki se je bil preselil v sedanje kraje, je bil neki Kozmijan Buta. Tam, kjer je živel poprej, mu ni ustrezalo podnebje, prevroče je bilo. Mož je bil bolj slab v računstvu in se je rad motil v številu svojih ovac. In je imel to slabo navado, kadar ga je kdo prijel, naj vrne ukradeno ovco, da je z glavo butal kakor kozel in je marsikomu nalomil rebra. Sosedje so ga zavidali, pa se jim je ponoči umaknil izpred oči in si je za spomin in pleme s seboj vzel nekaj parkljev iz vsakega hleva in kar k parkljem spada. Pa niso sosedje iskali ne njega ne parkljev, nego so bili zadovoljni, da so se tako poceni odkupili.

Privadil se je Buta novemu kraju, imel je obilo družine in so bili vsi tistega talenta, da so jim grablje bolje služile kakor vile.