V letu 2024 obeležujemo 250 let od začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot naslednici licejske knjižnice je njene začetke mogoče postaviti v leto 1774, ko je bilo po odločitvi Marije Terezije v javno uporabo namenjenih prvih 637 knjig. V 18. stoletju so v času razsvetljenega absolutizma začele nastajati prve javne knjižnice, ki so omogočale dostop do informacij in znanja tudi širši javnosti. Knjige iz knjižnic razpuščenega jezuitskega reda so predstavljale začetne zbirke marsikatere javne knjižnice takratnega cesarstva. Med njimi je bila tudi licejska knjižnica v Ljubljani.
Letos tako v Narodni in univerzitetni knjižnici praznujemo 250 let odločitve za dostop do pisane besede in znanja. Odločitve za pot pismenosti, pot branja in družbo, ki stavi na učenje, izobrazbo, razgledanost in kritično mišljenje. Odločitve za družbo znanja in kulture.
Tej odločitvi je sledilo 250 let požrtvovalnega dela za kulturni in znanstveni razvoj naroda skozi zbiranje, ohranjanje in posredovanje knjižničnega gradiva. Skozi vso svojo zgodovino je knjižnica delovala kot razvijujoč se prostor oskrbovanja slovenskega naroda z duhovnim bogastvom in nastajanjem novih znanj in vse do danes knjižnica spada med najpomembnejše osrednje kulturne in izobraževalne ustanove na našem ozemlju. Sprva licejska knjižnica, nato cesarsko-kraljeva Študijska knjižnica, Državna študijska knjižnica, Univerzitetna biblioteka in danes Narodna in univerzitetna knjižnica pišejo zgodbo neprekinjene skrbi za uporabnike in gradivo: vse od prvih dni po odprtju, ko je knjižnica sprejela le 14 dnevnih bralcev, do sodobnega časa, ko NUK letno obišče 250.000 obiskovalcev in uporabnikov.
Narodna in univerzitetna knjižnica se v svoji zgodbi odstira kot simbol predanega zbiranja, strokovnega urejanja, odgovornega ohranjanja in povečevanja dostopa do znanja. Četrt tisočletno zbiranje danes sestavljaja temeljno nacionalno zbirko slovenike, zbirko temeljne študijske literature in zbirke posebnega knjižničnega gradiva. Skrb za to gradivo si danes delijo strokovnjaki s področja bibliotekarstva, informacijske znanosti, konservatorji-restavratorji, informatorji, sodelavci v skladišču in drugi sodelavci knjižnice. Od prvih 637 knjig so na različne načine zbirali in posredovali pomembna dela domačih in tujih avtorjev, tako, da je v prelomu v dvajseto stoletje knjižnica hranila že več kot 36.000 zvezkov, danes - po 250 letih - pa zbirka šteje že več kot 3.000.000 enot gradiva. In ne le v fizični obliki, saj je več kot milijon enot digitalnih objektov na voljo tudi v Digitalni knjižnici Slovenije, za katero prav tako skrbi NUK.
Praznovanje obletnice delovanja knjižnice je slavje mnogih začetkov, pomembnih odločitev in četrt tisočletja vestnega delovanja prednamcev, ki so utirali smer do današnjih dni. Njena zgodba je odsev zgodovinskih dogodkov, gradiv v zbirki, bibliotekarjev in njihove ljubezni do knjig, zvestih uporabnikov in številnih sodelovanj. In misli, ki so se in se še naprej hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici.
Povzeto po: www.nuk.uni-lj.si
Kolektivu NUK tudi mi čestitamo ob obletnici!
