Festival Literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne najpomembnejše sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Džoho Alharti, Bernharda Schlinka, Vladimirja Sorokina, Chimamando Ngozi Adichie in mnoge druge. Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu, ki si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki že veljajo za književne klasike ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu programa Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom.

Izhodišče fokusa festivala v letu 2023 bo usmerjeno v vprašanje preteklega, kaj se lahko (in česa se nismo) naučili prav na primeru preteklosti – kako sence preteklega vplivajo na našo sodobnost in kakšne nauke nam sporočajo na naši poti v prihodnost. Festivalski slogan (re)konstrukcije spomina bo v svojem dogajanju združil mednarodno uveljavljene avtorje ter avtorice, ki ta hip veljajo za najboljše tako v svojih državah kot v svetovnem merilu: Oksano Zabužko (Terenske raziskave ukrajinskega seksa), Tatiano Țîbuleac (Stekleni vrt), Joséja Luísa Peixota (Mestece Galveias), Lászla Krasznahorkaija (Satanov tango), Bernardine Evaristo in Cristino Morales (Bojevniki).

Poleg literarnega dela ima festival tudi teoretski fokus, ki vsako leto prevprašuje novo relevantno družbeno temo. Doslej so v teoretskem fokusu že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron, Umberto Galimberti, Chimamanda Ngozi Adichie in številni drugi. Festival Fabula ob tem odlikuje tudi izjemno razgiban spremljevalni program, ki je namenjen vsem generacijam bralstva ter prinaša vse od otroškega in mladinskega programa (Mlada Fabula), interaktivnih literarnih instalacij v javni prostor (Fabula polis), sodelovanj s slovenskimi založniki in knjigarnami (Fabulin izbor), žanrskega prepletanja med literaturo in gledališčem in ostalimi umetnostnimi žanri (Fabula izven literature), do projektov vzpostavljanja festivala kot inkubatorja novih literarnih idej ter prihodnjih literarnih usmeritev (Fabula Hub), s čimer krepimo prostor širše literarne in družbene skupnosti.

Osrednji gosti festivala in izbrano mlado literarno ime iz programa Fabula Hub vsako leto pospremijo tudi sveži prevodi knjig v slovenščino. Pogosto se ob tem zgodi, da so s festivalom Fabula pomembni avtorji sploh prvič prevedeni v slovenščino. Pomembno poslanstvo festivala je seznanjati slovensko bralstvo z relevantno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, pri nas pa je še precej neznana.

Vse knjige, ki izidejo v festivalski zbirki, so kot Beletrinine žepnice na voljo po ceni 10 evrov, saj festivalska želja tudi v prihodnje ostaja dostopnost knjižnega programa in širjenje bralne kulture med javnost oziroma bralstvo.

Vir informacij: festival-fabula.org

Več o dogajanju v okviru festivala si lahko preberete TUKAJ.  

V sredo, 1. marca, smo se udeležili brezplačne predstavitve knjižnih programov za leto 2023, ki so ga pripravile naslednje založbe: UMco, Goga, Didakta, Hart, KUD Sodobnost International in Malinc.

Dogodek je potekal v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Otona Župančiča.

HVALA distribucijski hiši Avrora in Učnemu centru MKL za organizacijo dogodka.

V petek, 10. marca, ob 18. uri, bo v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj potekal Festival mlade literature Urška, regijsko srečanje za Severovzhodno Slovenijo.

Svoja dela bodo na tem srečanju predstavili: Tina Hajdinjak, Nuša Ornik, Aljoša Toplak, Agnes Kojc, Tamara Kračun, Gloria Džankić, Iza Novak in Staša Meglič.

Prisluhnite mladim literatom!

Starejša gledališka skupina KTD Selce bo drugi konec tedna v marcu, v soboto, 11. marca, ob 18. uri, pripravila premiero svoje nove predstave z naslovom Pozitivke v kulturnem domu v Selcih. Avtorica predstave je Nada Zaverski, premiera pa bo potekala v okviru 61. Linhartovega srečanja – območnega Linhartovega srečanja Festivala gledaliških skupin Slovenije 2023.

Strokovno bo predstavo spremljal Nenad Nešo Tokalič. Pri pripravi srečanja sodeluje tudi OI JSKD Lenart. Izvedbo srečanja pa je finančno podprla Občina Lenart.

Foto: arhiv KTD Selce

Foto utrinek nove predstave iz Selc

Foto: Aleksandra Papež

 »Spomini se spreminjajo skupaj z nami!« je prepričan Tone Peršak. In zato ni naključje, da so člani KUD Vitomarci petkov dogodek v njegovi družbi začeli s prizorom iz njegovega dela Usedline, ki je avtobiografsko obarvano. »Usedline govorijo o tem, kako otrok išče svoj prostor v svetu, kar štejem za dobro življenjsko šolo.« je opisal pisatelj, nekdanji minister za kulturo, nekdanji župan, urednik, bil je tudi poslanec in še bi lahko naštevali del, ki jih je v življenju opravljal.

S Peršakom se je v sklopu projekta Naša lepa slovenska beseda pogovarjala predsednica KUD Vitomarci, Valerija Ilešič Toš. Peršak se je 2. januarja 1947 rodil v Ločkem vrhu pri Benediktu, bil je najmlajši izmed otrok v družini, že pri dvanajstih letih pa je pričel opravljati prvo delo – postal je pastir. Tekom otroštva je menjal pet osnovnih šol, zaradi selitve družine in prav v vsakem novem okolju se je moral boriti, da se je lahko dobro vključil.

Že v osnovni šoli je pisal pesmi in v petem razredu izjavil, da bo pesnik, ko bo velik. »Še zdaj napišem kakšno pesem tu in tam, objavljal sem v Poetikonu in Lirikonu, sodeloval na posameznih natečajih.« Kot prve je izdal kratke zgodbe z naslovom Novelete. »Težko je izdati svojo prvo knjigo, ne veš kako se tega sploh lotiti in kaj vse je potrebno.« Prvi roman, ki ga je objavil nosi naslov Prehod. Posebej pri srcu pa mu je zgodovinski roman Vrh. Ob tem je pisal tudi povesti, radijske igre, gledališke igre in tudi dve televizijski igri za TV Slovenija. »Morda se še spomnite televizijske igre Podnajemniki, ki je bila posebej popularna.« Pred časom je ena izmed njegovih zgodb po delih izhajala tudi v Večeru.

»Dela, ki slonijo na avtobiografski osnovi so pravzaprav spomini, a tudi ti so pravzaprav fikcija, saj se nekega dogodka, ki se nam je zgodil, spominjamo skozi leta na svoj način, ga po svoje opremimo.« je razložil avtor, ki ima v načrtu še izdajo vsaj ene knjige.

»Vsi želimo povedati kako vidimo svet, se izraziti, pustiti svojo sled, vsak na svoj način. Jaz to počnem preko pisane besede. Čeprav so dela izlet v neke druge dogajanje prostore in obdobja, pa vedno nekako izhajamo iz sebe. Če danes vzamem v roke knjigo, ki sem jo napisal pred 40 leti, se mi zdi, kot da berem drugo knjigo. Čestitam vsem, ki ste zaslužni za nocojšnji večer, navdušen in hvaležen sem, da se vas je toliko zbralo.« je o literarnem dogodku v Vitomarcih povedal Peršak, ki je z navdušenjem spremljal tudi skrajšane prizore iz njegovega dela Referendum v izvedbi članov KUD Vitomarci.

Odlomek iz njegovega najnovejšega dela, Za gozdom, romana, ki je lani izšel pri založbi Litera, je predstavila naša sodelavka Aleksandra Papež.

S petjem so sodelovale članice skupine AVIS, tamburaški orkester in ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci. Pri pripravi dogodka so sodelovali člani Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci in Simon Fridau iz domačega čebelarskega društva. Avtorju in KUD Vitomarci se je za kulturni doprinos in lep večer zahvalil tudi Edi Kupčič, vodja sekcije za kulturno dediščino DU Sv. Andraž.