110 let je minilo od rojstva
KRISTINE BRENKOVE
»Danes je marsikaj drugače, a še vedno trdno verjamemo v moč prave, dobre besede in vemo,
da knjiga ne bo umrla, dokler bodo živeli ljudje. Vsemu navkljub!«
je zapisala Kristina Brenkova.
22. oktobra letos smo praznovali 110. obletnico rojstva Kristine Brenkove (22. oktober 1911–20. november 2009). Pisateljice, prevajalke in legendarne urednice slovenskih slikanic in dobrih otroških knjig.
Brenkova je prva pripeljala k nam Piko Nogavičko in si, z dovoljenjem pisateljice Astrid Lindgren, izmislila slovenska imena za njene književne junake.
Bila je tudi med ustanovitelji tekmovanja slovenskih osnovnošolcev za bralno značko, katero so prvič podelili leta 1961 in je projekt tako letos praznoval 60 let izvajanja.
»Vedno sem imela v mislih, da bi se naše srečanje, naš pogovor dotaknil srca in jim ostal v spominu.« je o svojih obiskih osnovnih šol povedala Brenkova.
Tudi v Knjižnici Lenart izražamo posebno spoštovanje, do vseh, ki so se skozi čas trudili za bralno kulturo pri nas in uvajali ter gojili branje za bralne značke, med drugim z raznimi bralnimi projekti, predvsem pa s projektom Bralna značka za odrasle, ki ga pripravljamo in izvajamo sami.
Veliko hrepenenje je odneslo deklico po znanje k teti v Maribor, kjer je med samotnimi samostanskimi zidovi z mislimi na dom premagala hladni prag učenosti. Tam je končala meščansko šolo in učiteljišče, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa najprej diplomirala iz pedagogike in psihologije, potem pa iz pedagogike tudi doktorirala. Stopila je na takšno pot, da sveta, ki ga je imela rada, ni nikoli zares zapustila, a se vanj tudi nikoli več zares vrnila. Je v spremni besedi h knjigi Moja dolina zapisala Marjanca Mihelič.
Izpod peresa Kristine Brenkove pa tudi izbora kratkih zgodb Obdarovanja pa fantazijska pripoved Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, morda pa se spomnite tudi Prve domovine, pa Hoje za bralci
