Ivan Tavčar je po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Politično pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, kasneje pa je bil tudi državni poslanec. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane ter to funkcijo opravljal naslednjih deset let, ko je bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS ter postal poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi. Bil je soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih drugih društev.

Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini let 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in starosta telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod so mu v šestih slovenskih občinah podelili naziv častnega občana.

Širši slovenski javnosti je dobro poznan kot plodovit pisatelj novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Ustvarjal je vse od srednješolskih let do pozne starosti, njegov ustvarjalni opus pa obsega prek štirideset umetniških del. Njegova dela so danes del šolskega literarnega kanona.

Njegova najbolj znana dela so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni, zgodovinski roman Visoška kronika, podpisuje pa se tudi, med drugim, pod dela Med gorami: slike iz Loškega pogorja, V Zali in Vita vitae meae.

Letos smo nekaj njegovih del umestili tudi v bralni izbor projekta Bralna značka za odrasle ter mu v prostorih Knjižnice Lenart in naših enotah namenili posebno mesto.

Vlada je leto 2023 razglasila tudi za Tavčarjevo leto ob 100-letnici smrti pisatelja, ki velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem in politikov tedanje liberalne stranke. Pri snovanju zaznamovanja Tavčarjevega leta bo sodelovala tudi občina Gorenja vas – Poljane pri Visokem, v kateri je bil Tavčar rojen.

Povzeto po: www.student.si in www.dnevnik.si

Vir fotografije: www.dlib.si

Oktobra lani je minilo 90 let od smrti Frana Milčinskega (3. december 1867–24. oktober 1932).

Le-ta je bil humorist, satirik, mladinski pisatelj in dramatik. Pisati je začel že kot študent.

Zagotovo pa poznate njegova dela: Butalci, Muhoborci, Ptički brez gnezda, Drobiž, Boriški ban, Zlata hruška in še bi jih lahko naštevali. Več njegovih del je v naši knjižnici na voljo tudi v obliki elektronskih knjig na portalu Biblos.

Za pokušino pa odlomek iz zgodbe Butale in Butalci:

Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi se cedi rjava mlakuža, ji pravijo potok. Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravijo graščine. Ime je vasi Butale.

Butalci so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo, pa so zmagali Butalci, — kaj mislite! — in ne pamet: takšni so.

Bili so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in če se jim ne bi bila izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak, kajti pravijo, da je stala v teh pismih beseda, da sega rod Butalcev noter do Adama v paradižu.

Prvi, ki se je bil preselil v sedanje kraje, je bil neki Kozmijan Buta. Tam, kjer je živel poprej, mu ni ustrezalo podnebje, prevroče je bilo. Mož je bil bolj slab v računstvu in se je rad motil v številu svojih ovac. In je imel to slabo navado, kadar ga je kdo prijel, naj vrne ukradeno ovco, da je z glavo butal kakor kozel in je marsikomu nalomil rebra. Sosedje so ga zavidali, pa se jim je ponoči umaknil izpred oči in si je za spomin in pleme s seboj vzel nekaj parkljev iz vsakega hleva in kar k parkljem spada. Pa niso sosedje iskali ne njega ne parkljev, nego so bili zadovoljni, da so se tako poceni odkupili.

Privadil se je Buta novemu kraju, imel je obilo družine in so bili vsi tistega talenta, da so jim grablje bolje služile kakor vile.

Doživite posebno božično izvedbo napete kriminalke Agathe Christie Mišelovka, ki v londonskem West Endu že 70. leto po več kot 26.000 ponovitvah še vedno navdušuje tamkajšnje občinstvo! V nedeljo, 18. decembra, bo v posebni božični izvedbi na ogled v kulturnem domu v Lenartu.

Predbožični večer. V idilično angleško gostišče Monkswell, ki ga upravljata Mollie in Giles, mlad zakonski par, prihajajo prvi gostje. Zunaj močno sneži. Kmalu so odrezani od sveta. Telefon ne dela.

Prijeten večer se kmalu spremeni v božično moro. Zgodi se umor, policija sumi vse prisotne. Nihče nikomur ne zaupa. Maske padajo, nihče ni tisto, za kogar se predstavi. Je morilec med njimi?

Igrajo: Lara Zorec, Luka Hrvatin Meglič, Kristjan Herzog, Zala Reich, Rok Kurnik, Jana Zorko, Miroslav Mauko in Aleksander Satler

Lektorica: Metka Damjan

Kostumografija, scenografija in rekviziti: Nina Šulin

Režija: Viktor Hrvatin Meglič

Vstopnina: 10 eur

Obenem pa vabijo k branju tudi druge kriminalke legendarne Agathe Christie!

Jabolko navdiha, ki ga bo na pobudo Urada predsednika v četrtek, 15. decembra, v Veliki dvorani Predsedniške palače prevzela Vesna Horžen, predsednica Združenja splošnih knjižnic, po njenem mnenju pripada vsem, ki delajo v splošnih knjižnicah.

»To je nagrada za vsa naša prizadevanja, ki so iskrena, predana in polna verjetja, da zmoremo in znamo navduševati ljudi za branje. In ker bralcem nič človeškega ni tuje, s svojim delom pomagamo družbi ostati človeška. Pa kaj bi človek govoril (pisal), saj vse to že sami veste! Iskreno in iz srca verjamem, da Jabolko navdiha prihaja med prave ljudi in se te nagrade resnično veselim.« je zapisala Horženova.

Poleg Združenja splošnih knjižnic Jabolko navdiha prejmejo še mag. Marijana Kolenko (predsednica Društva Rastoča knjiga), Manca Perko (generalna sekretarka Bralne značke) in Tina Popovič (ustanoviteljica projekta Knjižnica pod krošnjami).