Kresnik, Delova nagrada za najboljši roman preteklega leta je šla v roke pisatelja Romana Rozine. Žirija je njegovo delo Sto let slepote označila kot slogovno in jezikovno izjemno dobro.

Utemeljitev žirije: »Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki. Še redkeje se v slovenski literaturi pripeti, da je nemirno 20. stoletje opisano tako filigransko, kakor je to v romanu Sto let slepote na 550 straneh uspelo pisatelju Romanu Rozini. Saga o družini Knap, katere član je tudi od rojstva slepi Matija, se začne kakor mrakoben boj na požiralniku. V rudarskem revirju je podzemni svet prepleten z jaški, zato se v Podgorju, avtorjevi imaginarni vasici, dvignjeni v Zasavju, zemlja neizprosno udira ter golta vase rodovitno prst, domove in še vse nefizično: prihodnost tamkajšnjih kmečkih ljudi. Ko se maja 1900 spet razpoči teren, se prav tako za Knapove usodno prelomi čas. Spustijo se v dolino, v življenje v delavski koloniji, oče še globlje v jamo, da bi, kakor zapiše Rozina, kot rudar hodil dražit hudiča. Od tod naprej vodi avtor bralca skozi vse mogoče temine in svetline, ki jih njegovim izborno izrisanim in izjemno prezentnim, predstavljivim junakom prinaša življenje, naj gre za intimne izbire, tudi vraževerne predstave ali kolektivne boje, za ideološke trke ali vojne mrke, še za vse drugo, s čimer je na široko postreglo 20. stoletje in je odmevalo v slehernem zakotju. V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik. Iz gosto tkane pripovedi resda veje rahlo idealiziranje junakov, tudi mitiziranje okolja, vendar ne moteče, kaj šele slepo. Roman je pronicljiv oris nekega časa, ki ga ni več, in okolja, ki je še vedno tu, z mnogimi reminiscencami, ki se bodo ohranile – tudi zato, ker jih Roman Rozina zna videti.«

Romanu Rozini, prejemniku 32. kresnika, so nadeli venec in priznanje, sam pa se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali na tej poti, predvsem pa bralcem, saj brez njih pisanje nima smisla. Kresnika pa ne doživlja kot tekmovanje, temveč kot druženje z novimi znanci, drugimi avtorji, predvsem pa kot praznik slovenskega romana.

Petkova prireditev ob 50. obletnici literarnega gibanja Srečanj pesnikov in pisateljev začetnikov, iz katerega se je čez leta rodil Festival mlade literature Urška, je v sklopu TrojicaFest-a potekala v sproščenem prebiranju del mladih literarnih ustvarjalcev. Za popestritev so poskrbeli bobnarji Plesne izbe iz Maribora.

Ponosni, da se je vse začelo prav v Sv. Trojici, so se z mladimi literati, ostalimi sodelujočimi na prireditvi in Bredo Slavinec, vodjo JSKD, OI Lenart postavili pred objektiv pobudniki prvih srečanj – člani KUD-a Ernest Golob-Peter, Slavko Štefanec, Drago Lipič in Janez Voglar. Do ideje je pred 50. leti prišel ravno Slavko Štefanec.

Ob tej priložnosti so svoje zapise prebirali nominirani literati: Aljoša Toplak, Gregor Kraljić, Ana Kumperger, Jaka Šoster, Ester Gomisel, Jona Levar in Anamarija Zorč. Predstavil se je tudi zmagovalec Urške 2021, Alex Kama Devetak. Dogodek je moderiral Nino Flisar.

Ponosni smo, da se je vse začelo na območju naše knjižnične mreže!

60 let je v jubilejnem letu Knjižnice Lenart dopolnila tudi Janja Vidmar

Janja Vidmar se je 23. marca 1962 rodila na Ptuju.

S pisanjem se je pričela ukvarjati v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Je dobitnica več pomembnih literarnih nagrad in je znana predvsem kot avtorica mladinske realistične proze. Leta 1997 pa je napisala tudi scenarij za slovenski celovečerni film z naslovom Blues za Saro. Je članica Društva slovenskih pisateljev in predsednica Sekcije za mladinsko književnost v prej navedenem društvu. Je tudi pobudnica podeljevanja nagrade desetnica, ki so jo prvič podelili leta 2004.

Mladinska dela Janje Vidmar se uvrščajo v šest proznih književnih žanrov:

socialno-psihološki romani (Baraba, Debeluška, Princeska z napako, V imenu ljubezni, Vsiljivka, Fantje iz gline, Zoo, Nimaš pojma, Uspavanka za mladega očka),

socialno-psihološke povesti (Matic je kaznovan, Matic v bolnišnici, Matic prespi pri prijatelju, Matic je zaljubljen, Moja Nina, Prijatelja, Sence poletja, Punce za znoret, Smetiščni dnevnik, Na vroči sceni, Superzvezda, V imenu ljubezni, Manca&rock),

avanturistične realistične povesti (Junaki petega razreda, Druščina iz šestega b, Moj prijatelj Arnold, Peklenske počitnice, Potovanje groze),

grozljivke (Krvava legenda, Hiša groze, Stvor, Otok smrti, Obrazi, Izgubljena avtocesta, Furija, Klovn iz Strahovskega Dola),

kratka realistična proza (Bučko Superga) in

fantastične pripovedi (Aknožer, Leteči krožnik na našem vrtu, Čudni vitez, Vrtiljak čudežev, Zgaga in mesto lutk, Zgaga in mačje oko).

Avtorici čestitamo ob jubileju, Vas pa vabimo k branju!

Nagrado DESETNICA 2022 si je prislužila avtorica Mateja Gomboc s svojim delom Balada o drevesu.

Roman je napisan v obliki prvoosebne izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da sta starša sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljata starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je le-ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj? Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega.

Roman sklepa spremna beseda psihologinje Janje Istinič, v kateri o samomoru spregovori tako s poklicnega vidika kot tudi iz osebne izkušnje.

Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

So o romanu zapisali na straneh založbe Miš, pri kateri je delo izšlo.

O delu pa bomo v poletnih dneh spregovorili tudi v naši rubriki Razkrito med platnicami na valovih Radia Slovenske gorice (96.4 MHz).

Festival mlade literature Urška bo v Sveti Trojici v Slovenskih goricah potekal v sklopu TrojicaFesta 2022. V središču Svete Trojice se bo odvil 17. junija, ob 18. uri na skritem odru pri Betki. Ob tej priložnosti se bo predstavil tudi zmagovalec Urške 2021, pisatelj Alex Kamo Devetak.

Pridite, zanimivo bo!