Distopični roman Sneg Marjane Moškrič je prejel nagrado večernica.

Opis romana na strani založbe KUD Sodobnost:

Meglica, Zaplata in Pristan so nekoč sestavljali mesto, toda potem sta Pristan napolnila beton in asfalt, med Pristan in Meglico pa se je vrinilo novo, bahavo okrožje, polno steklenih palač, z oholim imenom Elizij, razširilo se je tudi mestno smetišče, ki se že zajeda v stari gozd … Svet nadzirajo jate dronov, red vzpostavljajo varuhi, z nasiljem in represijo. Kaj kmalu ne bo nikjer več prostora za ljudi, ki se ne podrejajo, za posebneže in obstrance, za ‘obarvane’ … pa tudi za marsikoga in marsikaj drugega ne. Na primer za knjižnice in knjige. Za drevesa in gozd, za skupnost. V takem zahtevnem trenutku se prepletejo poti treh najstnikov, Eda, Oskarja in Jare. Vsak je iz svojega sveta in vsak od njih skuša najti svojo pot, vendar ne vedo, da jim je skupna skrivnostna preteklost, brskanje po njej pa utegne biti nevarno …

Sneg je roman o odraščanju in zorenju najstnikov v zahtevnih okoliščinah, ko njihove mladosti ne določa le osebna zgodba, temveč tudi zgodovinski trenutek, ki kliče k uporu. Marjana Moškrič nas popelje na napeto odkrivanje preteklosti in tiste resnice, ki presega svet navideznega sijaja in vodi nazaj k bistvu, k naravi in k višjim modrostim. Njen najnovejši roman budi upanje ter krepi zaupanje v ljubezen in prijateljstvo.

V Knjižnici Lenart ga najdete na policah z oznako M M.

Čestitamo avtorici, založbi in vsem, ki so pomagali ustvariti to delo.

 Foto: Michael Aust / Nataša Kramberger

Za Rožančevo nagrado, ki jo Društvo Marjan Rožanc podeljuje za najboljšo knjigo esejev, so letos nominirani Nataša Kramberger, ki izvira iz Jurovskega Dola, kraja v naši knjižnični mreži, poleg nje pa še Andrej Blatnik, Helena Koder, Denis Poniž in Tone Vrhovnik Straka.

Andrej Blatnik je nominiran za delo Knjige na poti in drugi eseji, Helena Koder za Krošnja z neznanimi sadeži, Nataša Kramberger za eseje Po vsej sili živ, Denis Poniž za Videnji in vedenji, Tone Vrhovnik Straka pa za knjigo Si danes vzel tablete?.

Nagrajenca bodo razglasili 18. septembra na dogodku, ki bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu. Ob tej priložnosti bo potekal tudi pogovor z nominirankami in nominiranci, ki ga boste lahko spremljali v prenosu na MMC-ju. Pogovor bo vodila Ignacija Fridl Jarc.

Več o nagradi in nominirancih preberite s klikom na povezavo: Kdo so letošnji nominiranci za Rožančevo nagrado? - RTV SLO

Mi pa bomo Natašo Kramberger v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja gostili tudi pri nas – v četrtek, 3. oktobra ob 18. uri se bo v naših prostorih z avtorico pogovarjala urednica Založbe Goga, ki prav tako izvira iz Jurovskega Dola, Helena Zemljič. Ponosni smo na naše lokalne ustvarjalce!

Redkost je, da osnovnošolec izda svojo pesniško zbirko. To je uspelo Galu Šumanu Niklu. Njegova zbirka nosi naslov Moja žoga – moja poezija.

Predstavili jo bodo v nedeljo, 8. septembra ob 11. uri v avli Občine Sveta Ana.

Pesniške zbirke se veselimo tudi pri nas!

Razvojna agencija Slovenske gorice vabi v
torek, 10. septembra ob 9.30 v naše prostore.

Vabljeni na poučno BREZPLAČNO PREDAVANJE,
med naše police pa po priročnike o tej vedno aktualni temi! 

Več preberite s klikom na letak.

V torek, 3. septembra, je TV SLO 1 pričela predvajati nadaljevanko Estonia, ki je posneta po resničnih dogodkih, ko je v Baltskem morju, na poti iz Talina v Stockholm, v tridesetih minutah potonil trajekt Estonia. 28. septembra 1994 je umrlo 852 potnikov Estonie. Le nekaj več kot 100 so jih uspeli rešiti. Gre za najhujšo mirnobodno civilno nesrečo po Titaniku. Za nesrečo bi naj bil kriv močan veter in posledično razbesnelo morje, vendar pa so se pojavila namigovanja zaradi velike razpoke na potopljenem trupu, da naj bi trajekt trčil v podmornico.

Med potniki takrat ni bilo slovenskih državljanov, so pa le-ti v romanu Avgusta Demšarja z istim naslovom – Estonia, ki je letos izšel pri Založbi Pivec.

OPIS ZALOŽBE PIVEC: Roman se začne jeseni leta 1994, ko je slovenski par s triletno hčerko obiskal prijatelje na Švedskem. Mož in žena izkoristita priložnost, hčer sta pustila v skrbnem varstvu družine v Stockholmu in skočila na vikend izlet v Talin. V Stockholm sta se vračala s trajektom Estonia. Zgodil se je brodolom in oba sta za zmeraj izginila v mrzlem Baltskem morju. Malo Ivo je posvojila švedska družina. Trideset let kasneje Iva še vedno čuti povezanost s Slovenijo, zato se skupaj z možem odločita za obnovo hiše staršev v Vodnjakih. Ob obnovi pri popravilu vodovoda na dvorišču naletijo na truplo ...

Avgust Demšar je bil v Talinu večkrat, na Estonski umetniški akademiji celo kot gostujoči predavatelj. Poseben vtis je nanj napravil spomenik, posvečen brodolomu Estonie, mimo katerega ga je vsak dan vodila pot do univerze.