V torek, 22. oktobra, smo praznovali PRAZNIK ČEBELICE – praznik otroških knjig, danes pa naša dežela obeležuje državni praznik, dan suverenosti.

Praznik prve knjižne zbirke za otroke na Slovenskem, Čebelice obeležujemo na dan obletnice rojstva Kristine Brenkove (Brenk), mladinske pisateljice in urednice otroškega leposlovja Založbe Mladinska knjiga. Brenkova je zbirko ustanovila in jo 20 let urejela v želji, da bi kakovostna slikanica dosegla vsako slovensko družino in tega poslanstva se snovalci in izdajatelji zbirke Čebelice držijo še danes. Brenkova je verjela, da je knjiga potrebna za življenje kot jed, pijača in igrača.

V naši knjižnici ima zbirka posebej vidno mesto in vabi k izposoji!

14. maja 1914 se je v Koprivi na Krasu rodila Branka Jurca. Napisala je več kot 30 del za otroke in mladino. Njen humoren način pripovedovanja in optimističen pogled na svet pa se nam skozi njena dela prikupi še danes. Najbolj prevajani roman Ko zorijo jagode je doživel tudi filmsko upodobitev. Za svoje delo je prejela tudi več nagrad. Preminila je 6. marca 1999 v Ljubljani. Tudi njen soprog je bil znani pisatelj, Ivan Potrč.

V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so ob obletnici rojstva Branke Jurca 17. oktobra letos pripravili simpozij.

V naši knjižnici pa smo ji posvetili razstavo in o njej spregovorili v okviru projekta Potica, zvita iz besed v obeh domovih za starejše v Lenartu.

Na fotografiji sta Branka Jurca in Ivan Potrč

(Vir: kamra.si)

Založba Goga vsako leto podeli literarno nagrado za najboljšo zbirko kratkih zgodb v preteklem letu. Letošnji nominiranci za nagrado so:

• Neli Filipić za zbirko Srečni konci, 
• Mateja Mahnič za zbirko z naslovom Pišem. Življenje rišem., 
• Jedrt Maležič in njeni Dvoliki ter 
• Muanis Sinanović in zbirka Na senčni strani blokov.

Na letošnji podelitvi bodo poleg nagrade za najboljšo zbirko kratkih zgodb podelili tudi priznanje za uredniško delo.

Nagrado so pri Gogi lani poimenovali po pesnici, pisateljici in novinarki Maruši Krese (1947–2013). Po številnih objavah v domačih in tujih revijah, pesniških zbirkah, radijskih igrah in treh zbirkah kratkih zgodb je napisala še avtobiografski roman Da me je strah?.

Vir: gorenjskiglas.si

22. oktobra 2024 je potekala slavnostna podelitev nagrade Kristine Brenkove, ki velja za vrhunec priznavanja odličnosti na področju otroške književnosti in ilustracije.

Žirija je izbirala med petimi nominiranimi slikanicami:

• • Pasje poletje (Gaja Kos, il. Ana Zavadlav, Miš Založba);
  • Rime na veter (Milan Šelj, il. Tina Volarič, Založništvo tržaškega tiska, za založbo Martina Kafol);
  • A smo že tam? (Marta Bartolj, Miš Založba);
  • Zgodba o drevesu (Barbara Vuga, il. Marko Rop, Založba Malinc);
  • Protideževna juha (Majda Koren, il. Ana Maraž, KUD Sodobnost).
  • Avtorici nagrajene knjige, Majdi Koren iskreno čestitamo.

Slika: KUD Sodobnost

Vir: FB stran – Slovenski knjižni sejem

O, zlatih dni spomin

me vleče na planine,

po njih srce mi gine,

saj jaz planin sem sin!

Tedaj nazaj,

nazaj v planinski raj!

(S. Gregorčič, iz pesmi Nazaj v planinski raj!)

O Simonu Gregorčiču smo posebej spregovorila na uvodnem srečanju nove sezone projekta Potica, zvita iz besed v Domu sv. Agate in Domu sv. Lenarta, oktobra 2024. Skupaj smo deklamirali pesem Nazaj v planinski raj! in se spominjali dni, ko so se jo morali naučiti na pamet.

Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 na Vrsnem pri Kobaridu kot drugi sin Jerneju in Katarini Gregorčič. Leta 1851 se je šolal v enorazrednici na Libušnjem, potem pa na goriški normalki. Z enajstimi leti je prestopil na goriško gimnazijo; po začetnih neuspehih je postal odličen dijak, posebno so ga pritegovali klasični jeziki; gimnazijo je zaključil z odliko in takrat tudi že pisal pesmi. Po maturi se je s težavo odločil za duhovniški poklic; v študiju je odlično napredoval, tudi slovstvenega dela ni zanemaril, trpel pa je zaradi šibkega zdravja. Najprej je bil za kaplana v Kobaridu, kjer je spoznal Josipa Stritarja in veliko ustvarjal, njegov dušni mir pa je skalila, kot je mogoče prebrati na spletni strani Tolminskega muzeja, učiteljica Dragojila Milek. Bila je njegova sorodna duša in med njima je vzniknila ljubezen, zaradi česar so pesnika premestili v Rihemberk, današnji Branik. Novo službeno mesto je bilo težavnejše kot v Kobaridu, njegovo zdravje se je slabšalo. Konec leta 1881 je zato nastopil začasni pokoj. Naslednje leto, ko je izšla njegova prva pesniška zbirka Poezije, je sprejel vikariat na Gradišču pri Prvačini, si kupil posestvo in sezidal hišo, v katero se je preselil, da bi živel kot zasebni duhovnik in kmet – poet. Leta 1888 je izšel drugi zvezek Poezij, 1902. še tretji. Zadnja leta je preživel v Gorici, kamor se je preselil, ko je 1903. prodal posestvo. Umrl je 24. novembra 1906 zaradi pljučnice in kapi. Njegova smrt je pretresla Goriško, časopisi so pripravili posebne izdaje, množice so se zgrinjale na njegov pogreb.

Gregorčičeva rojstna hiša je že od leta 1966 muzej, po katerem še danes vodijo njegovi sorodniki.

Imel je sedem bratov in sestra, med njimi sta dva umrla ob rojstvu, ostali pa so se razselili po svetu in med njimi ne bi bilo tako tesnih stikov, če ne bi imeli tako pomembnega prednika, spomin na katerega jih veže še danes.

Vir podatkov: kamra.si, delo.si, slovenska-biografija.si Slika: dLib.si