O, zlatih dni spomin

me vleče na planine,

po njih srce mi gine,

saj jaz planin sem sin!

Tedaj nazaj,

nazaj v planinski raj!

(S. Gregorčič, iz pesmi Nazaj v planinski raj!)

O Simonu Gregorčiču smo posebej spregovorila na uvodnem srečanju nove sezone projekta Potica, zvita iz besed v Domu sv. Agate in Domu sv. Lenarta, oktobra 2024. Skupaj smo deklamirali pesem Nazaj v planinski raj! in se spominjali dni, ko so se jo morali naučiti na pamet.

Simon Gregorčič se je rodil 15. oktobra 1844 na Vrsnem pri Kobaridu kot drugi sin Jerneju in Katarini Gregorčič. Leta 1851 se je šolal v enorazrednici na Libušnjem, potem pa na goriški normalki. Z enajstimi leti je prestopil na goriško gimnazijo; po začetnih neuspehih je postal odličen dijak, posebno so ga pritegovali klasični jeziki; gimnazijo je zaključil z odliko in takrat tudi že pisal pesmi. Po maturi se je s težavo odločil za duhovniški poklic; v študiju je odlično napredoval, tudi slovstvenega dela ni zanemaril, trpel pa je zaradi šibkega zdravja. Najprej je bil za kaplana v Kobaridu, kjer je spoznal Josipa Stritarja in veliko ustvarjal, njegov dušni mir pa je skalila, kot je mogoče prebrati na spletni strani Tolminskega muzeja, učiteljica Dragojila Milek. Bila je njegova sorodna duša in med njima je vzniknila ljubezen, zaradi česar so pesnika premestili v Rihemberk, današnji Branik. Novo službeno mesto je bilo težavnejše kot v Kobaridu, njegovo zdravje se je slabšalo. Konec leta 1881 je zato nastopil začasni pokoj. Naslednje leto, ko je izšla njegova prva pesniška zbirka Poezije, je sprejel vikariat na Gradišču pri Prvačini, si kupil posestvo in sezidal hišo, v katero se je preselil, da bi živel kot zasebni duhovnik in kmet – poet. Leta 1888 je izšel drugi zvezek Poezij, 1902. še tretji. Zadnja leta je preživel v Gorici, kamor se je preselil, ko je 1903. prodal posestvo. Umrl je 24. novembra 1906 zaradi pljučnice in kapi. Njegova smrt je pretresla Goriško, časopisi so pripravili posebne izdaje, množice so se zgrinjale na njegov pogreb.

Gregorčičeva rojstna hiša je že od leta 1966 muzej, po katerem še danes vodijo njegovi sorodniki.

Imel je sedem bratov in sestra, med njimi sta dva umrla ob rojstvu, ostali pa so se razselili po svetu in med njimi ne bi bilo tako tesnih stikov, če ne bi imeli tako pomembnega prednika, spomin na katerega jih veže še danes.

Vir podatkov: kamra.si, delo.si, slovenska-biografija.si Slika: dLib.si

V torek, 22. oktobra 2024, ob 18. uri, naši sosedje vabijo na Tradicionalni jesenski koncert učencev Konservatorija za glasbo in balet Maribor – Podružnične šole Lenart. Dogodek bo v cerkvi Svetega Lenarta.

Predstavili se bodo instrumentalisti s solo in komornimi točkami ter harmonikarski orkester glasbene šole Lenart.

Obeta se zanimiv glasbeni večer!

Občina Lenart vabi na predstavitev knjige Zbogom, ljubezen moja v petek, 25. oktobra, ob 18. uri v Dom kulture Lenart. Z avtorjem Ivanom Sivcem se bo pogovarjal Stane Kocutar.

Obenem bo prvič predstavljena skladba hvalnica Lenartu, ki sta jo ustvarila avtor besedila Ivan Sivec in avtor glasbe Srečko Kovačič. Premierno jo bo izvedla skupina Il divji.

Tega dne bo predstavljena knjiga na voljo tudi po znižani ceni – redna cena 39,50 evra, na predstavitvi 30,00 evrov.

Več lahko preberete v VABILU.

 IZUM želi vse uporabnike knjižnic obvestiti, da se t. i. spamerji očitno ne zadovoljijo več zgolj z množičnim pošiljanjem vsiljenih sporočil prek elektronske pošte, ampak so se zdaj tudi lotili pametnih telefonov.

Na centru SI-CERT dobivajo vedno več vprašanj uporabnikov, ki od neznane številke prejmejo nenavadno SMS-sporočilo in ne vedo, kako ukrepati.

Takšno nenavadno sporočilo je prejela tudi uporabnica ene od slovenskih knjižnic.

Opozorili bi vas, da storitev pošiljanja SMS-sporočil iz sistema COBISS ni predmet naročnine. Član knjižnice, naročen na to vrsto e-obveščanja, plača vsako posamezno SMS-sporočilo posebej. Če vaša knjižnica svojim članom omogoča tudi to vrsto obveščanja, vam svetujemo, da jih obvestite o morebitni zlorabi. Seznanite jih z navedenim načinom delovanja te storitve in jih opozorite, naj ne potrjujejo nobenega sporočila, ki od njih zahteva kakršno koli dodatno plačilo, kot je prikazano na zgornji sliki. Najlažje boste to storili s pošiljanjem splošnega obvestila in osveščanjem članov ob obisku knjižnice (proaktivno delo izposojevalcev, obvestila na oglasnih tablah in pultih za izposojo …).

Težava neželenih oz. vsiljenih sporočil je sicer bolj znana pri uporabi elektronske pošte, kjer je v večji meri odpravljena s preskušenimi filtri na poštnih strežnikih, ki taka sporočila blokirajo. Sistem SMS‑sporočil pa takih filtrov ne pozna, tako da vsa poslana
sporočila, tudi neželena, vedno pridejo do prejemnikov. Možnosti, kako bi lahko uporabniki preprečili prejemanje takih sporočil, zaenkrat niso poznane. Žal tudi onemogočeno prejemanje komercialnih SMS-sporočil s strani operaterja ne prepreči prejemanja teh sporočil.

Skeptičnost in premišljena doslednost na strani uporabnika je tako še vedno najboljša zaščita.