Tiste, ki so izginile

Kje so dekleta?

Nesreča, ki se je pred dvajsetimi leti zgodila na t.i. Hudičevem odseku v Angliji, odmeva še danes. Zato se novinarka Jenna odloči, da bo o nesreči, čudnem izginotju treh poškodovanih deklet iz avtomobila in čudnih, nadnaravnih pojavih, o katerih pripovedujejo domačini. Vendar pa se mora Jenna najprej spopasti s sovražnim nastopom domačinov, ki niso veseli tujke, sploh pa takšne tujke, ki brska po njihovi preteklosti. Sprva jo odvrača tudi Olivia, dekle, ki je tiste usodne noči vozila in povzročila prometno nesrečo. V svojih prvih izjavah je trdila, da je ena izmed deklet na cesti videla osebo, potem je pričala o nenavadni svetlobi, ki so jo nekateri pripisali kar vesoljcem. A kam so izginile njene prijateljice? V avtomobilu je ob cesti ostala samo ona, sama, čeprav se je spomnila, da je ena izmed prijateljici imela mobilni telefon, le-tega ni bilo po nesreči nikjer. Prav tako pa niti sledu o Sally, Katie in Tamzin. Še dodatno pa bralca zmede zgodba o mladih prijateljih, ki dopustujejo v razkošni hiši na Tajskem. Zakaj lastnik hiše želi, da v Anglijo pretihotapijo osem kipcev Bude? Je v tej napeti zgodbi kaj prostora tudi za ljubezen? Jenna je tik pred ločitvijo, Olivio Wesley vse bolj utesnjuje, čeprav je bil prav on njena največja opora po nesreči. Obenem pa Jenno poleg osamljenosti, begajo še mrtve živali, ki se znajdejo na pragu hiše sredi gozda, v kateri prenočuje. Ji kdo sporoča, da je njeno brskanje po preteklosti nevarno? Ali pa bo prav ona tista, ki ji bo uspelo razkriti dolgoletno skrivnost? Ali pa je skrivnosti preprosto več in so ena v družbi druge kot hišica iz kart povzročile več smrti kot vpletenim dale koristi. Napeta kriminalka, ki se zapleta skorajda vse do zadnje strani in pušča toliko nejasnosti, da je preprosto ne gre odložiti. Claire Douglas je nekdanja novinarka, ki je domiselne zaplete ustvarila že v delih Izginulo dekle in Zadnjič videna.

"Stoj!" zavpijem. Primem ga za roko in potegnem nazaj. "Kaj? Ne ..." In potem jih tudi on opazi. Na betonskih stopnicah so tri mrtve vrane z zlomljenimi vratovi, kakor da bi jih nekdo namerno nastavil. Tokrat se ne motim. To je svarilo. (str. 196)