Še sem živa

Izdana, kot ženska in mati!

Igorja Karlovška pa prav tako že dobro poznate, njegove knjige so del zbirke Srebrne niti, ki jo med drugim odlikuje še povečani tisk. Zgodba pa je izrazito aktualna in čisto slovenska. Popelje nas v samo sredico družine Markovič po smrti očeta Toneta Markoviča, ki je držal v rokah vse niti njihovega uspešnega farmacevtskega podjetja Tojane d.o.o. Njegova žena Jana je bila, kljub prebolelemu raku, vedno njegova opora in tudi pomemben del podjetja. A čisto neuradno, »na črno« kakor rečem po domače. Vemo pa, da se po smrti v družini pogosto zgodi, da pride do sporov med dediči. Na sodišču se pojavi nekdo, za katerega žena Jana ni vedela – Tonetova nezakonska hči Klara. Zdi se, da je sin Nejc vedel za očetovo prevaro in zdi se tudi, da bo prav on tisti, ki bo sedaj mamo pustil na cedilu. Podjetje je njegovo, pobral je ves denar iz sefa in mami želi skozi dedni dogovor prepustiti samo njeno nadstropje hiše. Vendar pa se Jana ne da, ve da čeprav nikjer ni omenjena, je bila pomemben del podjetja in steber družine. Nikoli ji v finančnem smislu sicer nič ni manjkalo, a sedaj se znajde na robu družbe – podjetje gre v stečaj, hiša je bila prodana na dražbi, nova lastnika jo spodita, ko želi pobrati pridelek s svojega, sedaj že njunega, vrta. Triperesna deteljica gosposkih prijateljic Fride, Magde in Jane, Janina edina opora, morda ne bo zdržala Janine stiske in posledično revščine. Pisateljev slog je zelo tekoč in berljiv, tako da bi Jani najraje posodili tistih nekaj centov, ki ji zmanjkajo pri nakupu čokoladne praline. Nit ljubezni pa v zgodbo vplete sodnik Ivo, ki se kljub ženi v hudi stiski zaradi smrti sina, zaplete v razmerje z Jano. Bo Jana še kdaj videla svoji vnukinji, ki ju je Nejc odpeljal v Švico? Bo še kdaj brezskrbno kupila kruh ali bo vedno čutila le to strašno odvečnost in sram! Avtor razgali določene pore družbe do obisti.

Ne zanima me. V trenutnem razpoloženju nisem pripravljena samo čakati. Si reči, da je to to. Da sem doživela svoje. Imela družino, moža in je zdaj vseh pričakovanj konec. Hočem prerezati popkovino, s katero sem pripeta na prejšnje življenje. Rada bi nekaj novega in potrudila se bom za to. Želim si dotika. Priznam, predvsem ljubezenskega dotika. (str. 209)