Po vsej sili živ

Nataša Kramberger je nagrajena pisateljica in kolumnistka pri časopisu Dnevnik, ki je vrsto let živela in delala v Berlinu, potem pa je pred slabim desetletjem prevzela okoli tri hektarje veliko kmečko posest v jurovski dolini, nedaleč stran od samega centra svojega domačega kraja Jurovskega Dola. Domačinka torej, ki je bila že kot majhna deklica vedno v središču dogajanja, zvedava in bistra. Že takrat je zanjo kdo dejal, da bo pisateljica, da bo kmetovalka pa zagotovo ne. Danes je Nataša ekološka kmetovalka in ob tem tudi piše: kolumne, zgodbe, eseje… Svoje nelahke začetke je zajela v romanu Primerljivi hektarji, v še čisto sveži knjigi Po vsej sili živ pa skuša na literarno izbrušen način povleči črto pod svojimi prvimi sedmimi sezonami kmetovanja v času globalnega segrevanja.

Nataša pravi zase, da preprosto mora pripovedovati, mora povedati zgodbo, ki v njej brbota. Na papir prelije tudi omine zgodbe in modrosti, ki jih zelo ceni. Kot otrok je odraščala na »grošovem bregu«, tako opiše njena mama Marija. Še v vrtec ni hotela, ker je bilo pri omi pač lepo, tako domače, nič komplicirano in predvsem v objemu narave v vseh letnih časih. In danes?

Narava terja svoj davek, uničujoča toča, poplave, viharni veter in suša, ki podirata drevje, so se pojavili v podnebju Jurovskega Dola kot čemerni bogovi in prišli terjat svoje, kakor tudi drugod po Sloveniji, kjer je lani bila huda ura, poplave, hudourniki, ki so pred seboj vse uničevali. Človek hiti v boju z razvojem in grobo posega v naravo in le-ta mu neizprosno vrača. Ker človek ruši ravnovesje, ne sprejema odgovornosti, so posledice podnebnih sprememb boleče očitne. Vsi smo del globalnega ekološkega ravnovesja in zato moramo sprejeti odgovornost in prav k temu nas svojim esejističnim delom nagovarja Nataša.