Afera Christie

Kje je Agatha?

Gospodična O'Dea se je posebej skrbno potrudila, da je postala nepogrešljivi del življenja moža Agathe Christie. Archie je zbiral le še pogum, da svoji ženi pove, da jo zapušča. Tega se je lotil na precej nenavaden način, z neobičajno veliko mero ljubeznivosti in celo strastno nočjo, po kateri je ženo preprosto odvrgel kot ponošeno oblačilo. Agatha tega seveda ni (z)mogla preprosto prenesti in živeti naprej. A nihče ni pričakoval, sploh pa ne njeni (skoraj bivši) mož, da bo izginila. Njen avtomobil je osamljeno hranil njen pozabljeni kovček s kar odprtimi vrati. Agathe ni bilo nikjer, kakor tudi njenega trupla ne. Njena dela so bila kar naenkrat razprodana, Agatha pa se še vedno ni pojavila. Iskale so jo vse razpoložljive policijske sile, o njej pisali vsi časniki, medtem pa je moževa ljubica Nan O'Dea počitnikovala v hotelu z izvirom vroče termalne vode. Archie Christie pa bi v zavetju domače hiše dal vse, celo ljubici bi se odrekel, samo da bi se njegova žena vrnila, cela in zdrava. Medtem pa se bralcem razkrije še zgodba o dekletih, ki so neporočene zanosile v času vojne in so jih brez premisleka poslali v samostane. Tam so morale garati kljub nosečnosti, po rojstvu pa so jim otroke odvzeli in jih dali v posvojitev. Se je več teh zgodb prikradlo v sedanjost in bo krojilo usodo svojih tedanjih krvnikov? Ali gre le še za eno bistroumno domislico Agathe Christie, katere pisalni stroj je med njenim izginotjem neumorno tipkal novi roman?! Tipkanje je pred vrata njenega skrivališča pripeljalo detektiva Chiltona, ki je v nadaljevanju krojil Agathino usodo. Ta zgodba je dokaz, da ne glede na človeško težnjo po utiranju lastne življenjske poti, je vedno potrebno biti pripravljen na zasuk. Sploh, če damo prostor ljubezni! In če ste se spraševali, če je Agatha Christie zares izginila v resničnem življenju? Preberite spremno besedo avtorice. Družbeni roman, začinjen s skrivnostmi, ljubeznijo in zapleti.

Chilton ji je segel v dlan. Bila je lepša kakor na fotografiji, ki jo je pustil na sovoznikovem sedežu. Svetlejša in mlajša, na obrazu pa so se ji risale poteze - čeprav je hotela delovati neomajno - ki jih nobena slika ni mogla povsem ujeti. Ni imela temnih oči, kakor se je zdelo, temveč svetlo modre, posejan z zelenimi pikami. Obenem pa ni bilo nobenega dvoma, da gre za isto žensko. Gospa Agatha Christie. Pri moji veri. Iskali smo vas. (str. 145)