Edina preživela

»žal mi je nisem oseba za kakšno sem se izdajala«

V dvorcu, ki v slabem stanju kraljuje na vrhu pečin, se je pred leti zgodil trojni umor – očeta, mame in ene od hčera. Zato se ga ljudje izogibajo, razen peščice zaposlenih, ki skrbijo za edino preživelo – eno izmed hčera, Lenoro, osumljenko trojnega umora, ki ji krivda ni bila nikoli dokazana. A Kit nima izbire, obtožba, da je kot osebna asistentka, medicinska sestra pomagala lastni materi, da je s tabletami proti bolečinam storila samomor, jo je oropala možnosti, za druge službe in tako je pristala v Hopovem koncu. Kot osebna asistentka Lenore. A bivanje v dvorcu ni ravno prijetna izkušnja, poleg vsega pa se ji zdi, da nekdo ponoči hodi po Lenorini sobi.

Sem vas pritegnila? Potem vas res prijazno vabim k prebiranju tega trilerja. Žal več del istega avtorja še ni prevedenih v slovenščino, upam pa, da kdaj bodo, saj je s tem trilerjem res presenetil – napetost je ohranil vse do konca, dogajanje pa tako zapletel, da bralec sredi njega ne more uvideti prave resnice.

Edina razlika med obema je v obleki – tista, ki jo Lenora nosi na fotografiji, je iz bombaža in ne iz satena – prav tako pa v njeni pozi. Na fotografiji ni študijske poze s slike. Namesto tega se Lenora naslanja na naslonjala divana v prav nič damski pozi, roka pa ji počiva na zaobljenem trebuhu. Otrpnem od šoka. »Ne,« rečem. »To ne more biti.« Toda fotografija ne laže. (str. 228)