Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta prejmeta Miriam Drev za zbirko Zdravljenje prednikov (Hiša poezije - Poetikon) ter Iva Jevtić za pesniško zbirko Milost (KUD AAC Zrakogled).

V utemeljitvi nagrade lahko preberemo, da se v poeziji Miriam Drev »ne memoarskem, temveč skorajda albumskem spoju podob preteklosti in sedanjosti, razpirajo mesta, ki v podrobnostih razkrivajo vso resnico – in bolečino – bivanja. V zbirki Zdravljenje prednikov smo priča nadgradnji avtoričine poetike, obenem pa zaradi cele vrste vprašanj, ki jih s pomočjo bogatega podobja pretanjeno odpira pred bralstvom, sodi zbirka med pomembnejše v produkciji sodobne slovenske poezije.«

Za Ivo Jevtić komisija zapiše: »Divje čipke bi lahko bila metafora za pesmi celotne zbirke oziroma za večino lirskih skic, prepletenih s pripovednimi zasuki in esejiziranimi podobami tako, da stkejo različne plasti v novo, občutljivo estetsko tkanino. Pesmi v zbirki Milost iščejo vrzeli, ki jih lahko zapolnijo le dovolj občutljivi bralci, hkrati pa se prav v teh prostorih briše meja med individualnim in kolektivnim. Vse izpostavljeno kaže, da je Milost velika dragocenost sodobne slovenske pesniške zakladnice.«

Tako so zapisali na Facebook strani Veronikina nagrada. Več o nagradi, ki jo podeljuje Mestna občina Celje, pa preberite na veronikina-nagrada.si.

Med 4. in 9. septembrom bo potekal 38. Mednarodni literarni festival Vilenica. Letos bodo pod geslom Raznoliki obraz Evrope pripravili dogodke v Hrastniku, Kopru, Ljubljani, Sežani, Štanjelu, Lokvi in v Trstu. Sicer pa festival v ospredje postavlja sodobno književnost Avstrije in Nemčije.

Osrednje ime festivala in prejemnik nagrade vilenica 2023 je madžarski pisatelj iz Vojvodine Ottó Tolnai, slovenska avtorica v središču pa pesnica Barbara Korun.

Poleg njiju festival vabi v goste še druge, generacijsko raznolike in avtorsko izrazite mednarodne in domače literarne ustvarjalce in ustvarjalke: to so Jake Buttigieg (Malta), Marij Čuk (Italija/Slovenija), Gašper Kralj (Slovenija), Ariane Koch (Švica), Wojciech Kuczok (Poljska), Silke Scheuermann (Nemčija), Shpëtim Selmani (Kosovo), Thomas Stangl (Avstrija), Jan Škrob (Češka) in Tonia Tzirita Zaharatu (Grčija).

V sklopu festivala bo potekal tudi 21. komparativistični kolokvij, ki bo obravnaval povezavo med literaturo in duševnostjo.

Vir: www.vilenica.si

Film Srečno, Kekec! je leta 1963 režiral Jože Gale po literarni predlogi Josipa Vandota in za film prirejenem scenariju Ivana Ribiča. Večino filma so posneli v Trenti, Logu pod Mangartom in drugih krajih znotraj občine Bovec, notranje prizore pa so posneli v Ljubljani na Letališki ulici, kjer je danes BTC. V tem nepozabnem filmu so poleg omenjenih med drugim igrali še Bert Sotlar (oče), Stane Sever (starec) in Ruša Bojc (Pehta). Za kostume je poskrbela Marlenka Stupica, direktor fotografije je bil Ivan Marinček. (Vir: www.rtvslo.si)

Film je bil posnet po zgodbi Kekec na hudi poti, ki jo je Josip Vandot izdal leta 1922.

V zbirki Knjižnice Lenart se film nahaja na medijih VHS in DVD, v Bazi slovenskih filmov je prav tako na voljo našim uporabnikom. K izposoji vabi tudi knjiga Kekec na hudi poti, ki je v naši zbirki na voljo tudi kot zvočna knjiga. N

Naj Kekec ponovno zaživi med nami, tudi med mlajšimi generacijami, ki ga morda sploh še ne poznajo!

Jubilej ene najstarejših knjižnih zbirk in prve slikaniške zbirke v Sloveniji.

V zbirki Čebelica založbe Mladinska knjiga, namenjeni najmlajšim bralcem, je od ustanovitve leta 1953 izšlo 471 knjižic manjšega formata, skupno število natisnjenih izvodov pa je preseglo šest milijonov.

Zbirko Čebelica je leta 1953 pod okriljem Mladinske knjige ustanovila Kristina Brenkova in jo tudi urejala naslednjih 20 let. Leta 1974 je vajeti prevzel Niko Grafenauer, ki jo je urejal do leta 1995, ko jo je za eno leto prevzela urednica Marjanca Mihelič. Od leta 1997 do leta 2012 je bil njen urednik Andrej Ilc, zdaj pa nad zbirko bdi urednica Irena Matko Lukan. (Vir: rtvslo.si)

Prinaša bogato ilustrirane izvirne in prevodne pravljice, zgodbice, pesmice, uganke … Ker gre za krajša besedila, je zelo primerna za začetniške bralce.

Galerija Art RoBa in OI JSKD Lenart vabita na delavnico Strip od A do Ž, ki je namenjena začetnikom in tistim, ki izdelavo in oblikovanje stripa že poznajo. Predhodno znanje ni potrebno, pogoj za udeležbo pa je starost nad 18 let.

Delavnice bodo potekale ob petkih v septembru: 8., 15. in 22. septembra med 18. in 20. uro v prostorih Ateljeja in galerije Art RoBa, na naslovu Slovenska ulica 21 v Sveti Trojici.

Delavnico bo vodil znani slovenski stripar in grafični oblikovalec, ki skupaj z likovnico Barbaro Štrakl Borlovan vodi prej navedeni atelje in galerije, v sklopu katerega tudi sicer potekajo likovne delavnice in tečaji.

Na delavnico izdelave stripov se je potrebno prijaviti najkasneje do 31. avgusta s priloženo prijavnico, ki jo pošljete preko elektronske pošte na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. ali preko pošte na naslov OI JSKD Lenart.

Štrakl se je po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani začel ukvarjati s stripom. Objavljal je v domačih in tujih fanzinih in revijah (Stripburger, Mladina, Je'bent, Pepe Nero, Apokalipsa, PC&Mediji, Sirota Jerica – Slovenija, Striptiz – Hrvaška, Cool Strip Anthology – Makedonija, Buka – BiH, Mycose – Belgija, Candyland Comics – Brazilija, Milk and Vodka – Švica, Burp strip in Mladost – Jugoslavija). Izdal je tri strip albume z zbranimi deli. Prvega leta 1998 z naslovom Točno opolnoči in druge zgodbe, naslednjega, leta 2004 z naslovom Drugi album in leta 2018 še Prekletstvo tretjega albuma. Ukvarja se tudi s slikarstvom in grafiko, predvsem sitotiskom.

Če so Vam torej stripi blizu, se delavnice enostavno morate udeležiti!