Izbrani so bili NAJBOLJŠI STRIPI od julija 2024 do julija 2025.

V okviru Festivala stripa Tinta Ljubljana so v Kinu Šiška v soboto podelili nagrado zlatirepec za najboljše stripe, ki so jo letos prvič podelili v šestih enakovrednih kategorijah. Letos se je za nagrado potegovalo 110 stripovskih naslovov.

Od začetka julija lani do konca letošnjega junija je izšlo 26 domačih stripov za otroke in mlade, 53 prevodov stripov za otroke in mlade, 15 domačih stripov za odrasle ter 16 prevodov stripov za odrasle.

Žirijo so sestavljali striparka Dora Kaštrun, stripovska kritičarka in članica uredništva pri Forumu Ljubljana Katja Štesl ter grafični oblikovalec in poznavalec stripov Žiga Valetič. Žirante so izbrali člani Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa, ki nagrado koordinira v sodelovanju z Zavodom Stripolis.

V kategoriji domači stripi za otroke in mlade je slavila Lažninka Mance Krošelj in Maše Ogrizek (Založništvo tržaškega tiska, 2025).

Zlatirepca v kategoriji prevedeni stripi za otroke in mlade je žirija namenila stripu Mohi – Noemie Marsily, Isabella Ciely (Mladinska knjiga, 2024, prevod: Mojca Medvešek).

Striporoman Iz jame Katarine Šeme (VigeVageKnjige, 2024) je prejel zlatirepca v kategoriji domači stripi za odrasle.

V kategoriji prevedeni stripi za odrasle je zlatirepca prejel risoroman Moška koža Huberta in Zanzima (VigeVageKnjige, 2024, prevod: Saša Jerele).

V kategoriji prevod stripa za otroke in mlade v sodelovanju z mednarodno nagrado Sophie Castille je zlatirepca prejel didaktični strip Supervikend ob oceanu – Gaelle Almeras (Morfemplus, 2024, prevod: Jedrt Maležič).

Zlatirepca za prevod stripa za odrasle v sodelovanju z omenjeno nagrado pa je prejel strip Oksi – Mari Ahokoivu (VigeVageKnjige, 2024, prevod: Julija Potrč Šavli).

Čestitke avtorjem in založbam, naše police s stripi za otroke, mlade in odrasle pa vabijo k brskanju!

Vir: rtvslo.si

Foto: BoBo

Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu vsako leto izbere v svetovni produkciji najboljše mladinske knjige in jih uvrsti v zbirko Bele vrane. Med njimi so tudi slovenske mladinske knjige.

Modrosti mačjega vojvode (T. A. Pupis, ilustriral I. Sitar, Založba Pivec, 2024),

Dekle, obljubljeno soncu : bosanske, hrvaške, makedonske, slovenske in srbske ljudske pravljice (Mladinska knjiga ,2024),

Vse živali družine Cmok (M. Gomboc, ilustrirala M. Bartolj, Založba Miš, 2024. Zbirka Miškolinke.).

Čestitke avtorjem in založbam!

Vir: ibby.si

László Krasznahorkai (1954) je zaradi svojega prepoznavnega sloga kmalu zaslovel kot kultni pisec del, v katerih se edinstveno prepletajo postmodernizem in melanholija, predmetni svet in nadčutnost, eksistencializem in pretanjena metaforika. Susan Sontag ga je imenovala sodobni madžarski mojster apokalipse, W. G. Sebald pa je univerzalnost njegove vizije primerjal z Gogoljevimi Mrtvimi dušami. Avtor je za svoja dela sicer prejel številne domače in prestižne tuje literarne nagrade, med drugim nagrado Brücke-Berlin (2010), Prima Primissima (2012), veliko nagrado Vilenice (2014), leta 2015 pa kot prvi Madžar tudi prestižno nagrado booker. Leta 2019 je prejel ameriško nagrado za književnost in leta 2021 avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Leta 2024 je prejel mednarodno nagrado Prix Formentor, leta 2025 pa Nobelovo nagrado za književnost.

Čestitke avtorju s povabilom k prebiranju njegovih del!

Vir: Beletrina

K sodelovanju vabi nagradni natečaj KUD Coda, pri izpeljavi katerega sodeluje tudi Založba Pivec. Projekt je sofinanciran s strani Mestne občine Maribor. Spodbuja trajnost, ponovno uporabo in krožno gospodarstvo!

*Haiku je japonska pesniška oblika, katere jedrnatost in izrazna moč ponujata neskončne ustvarjalne izzive. V tri kratke verze ujemite čim bolj zanimivo sporočilo - morda vam ga uspe celo zapisati po pravilu 5/7/5 zlogov na verz!

Več informacij o natečaju izveste s klikom TUKAJ.

Spoštovani, sem Petra Pristovnik, magistrica informacijskih in komunikacijskih znanosti ter študentka na Centru za odgoj nastavnika. V okviru samostojne raziskave izvajam anonimno in popolnoma nekomercialno anketo na temo: »Starševstvo in vzgoja otrok – kje mame v Sloveniji iščejo informacije?« Namen raziskave je ugotoviti, kje starši v Sloveniji najpogosteje iščejo informacije o vzgoji in otrokovem razvoju ter katerim virom najbolj zaupajo – knjigam, spletnim portalom, družbenim omrežjem ali izkušnjam drugih staršev.

Rezultati bodo po zaključku predstavljeni v obliki poljudnoznanstvenega članka, ki bo javno dostopen.

📋 Povezava do ankete: 👉 https://forms.gle/Kx2Er3faKVPpJQrH6

Anketo je pripravila Petra Pristovnik, mag. informacijskih in komunikacijskih znanosti, študentka na Centru za odgoj nastavnika ZG.