Odpovedali proslavo ob kulturnem prazniku!

272634888 908344386542508 3465324522999882519 n

Občina Lenart se je, skladno z ukrepi, odločila za odpoved načrtovane proslave ob kulturnem prazniku. Slavnostna govornica bi bila letos Natalija Šijanec, akademska glasbenica, ki je kulturnica že od otroških let.

 

Tako je zapisala:

Spoštovani kulturni ustvarjalci in poustvarjalci, skratka vsi, ki vam je kultura blizu. Časi, v katerih živimo, niso ravno naklonjeni kulturnemu udejstvovanju, nam, kulturnim ustvarjalcem včasih zmanjkuje energije, vendar se ne damo in kulturi rišemo obraz nazaj. Naj si bo film, ki nam pričara posebno razpoloženje, glasba, ki nam poboža dušo, knjiga, ki nas popelje v daljne svetove ali pogled na prekrasno sliko, ob kateri nas preveva čutna impresija, vse to je tisto, kar ljudi povezuje od nekdaj.

 

Stebri kulture v preteklosti, ki so nas Slovence postavili ob bok evropskim in svetovnim narodom, stojijo še danes in na njih vso nadaljnje kulturno udejstvovanje Slovencev. Primož Trubar in prvi slovenski knjigi Abecednik ter Katekizem, Anton Tomaž Linhart in gledališče, France Prešeren, njegova poezija, Ivan Cankar, proza, dramatika, Iacobus Gallus Petelin in svetovno znani moteti ter madrigali, Ivana Kobilca in njena Kofetarica, Jože Plečnik, kiparstvo in arhitektura in še bi lahko naštevali. Seznam je neskončen.

 

Domala vsaka vas v Sloveniji premore ljubiteljsko gledališko, pevsko, likovno, plesno in še marsikatero skupino, s čimer dokazujemo, da smo Slovenci narod kulture.

 

V našem območju je kultura zapisana v DNK ljudi, ki živimo in ustvarjamo tod v Slovenskih goricah. To dokazujemo s številnimi kulturnimi skupinami in ustvarjalci, ki dosegajo nezavidljivo visoke rezultate, tudi na državnem nivoju.

 

Slovenski kulturni praznik je dan slovenske kulture in prav je, da se vsaj enkrat na leto vsi Slovenci zavestno spomnimo nanj.

 

In še verz, ki me vedno znova nagovarja:

 

Pesem je most, ki različnosti spaja,

je kot studenec, ki žejo gasi,

sonce, ki gore ledene odtaja,

roža, ki naše življenje krasi.

(N. Razboršek)

 

Spoštovani, ob slovenskem kulturnem prazniku vam iskreno čestitam, vsem kulturnim ustvarjalcem se zahvaljujem za doprinos in vsakemu izmed nas želim čim več kulture na vseh poteh življenja.

 

Na Občini Lenart pa so zapisali še, da naj verz Zdravljice »ker dobro v srcu mislimo« postane vodilo v odnosu do ljudi, v govoru in pisani besedi.

 

Založba Litera razpisala literarni natečaj ob 20. obletnici delovanja

Založba Litera je ob 20. obletnici svojega delovanja razpisala poseben javni natečaj
za nagrado novo obzorje, za najboljši slovenski roman v vrednosti 12.000 evrov.

Več o natečaju in pogojih preberite s klikom na priloženo fotografijo.

Literarni natečaj LITERA 2022

Mazohistka in Figa nominirani za Dublin Literary Award 2022

Dublin Literary Award 2022

V začetku leta 2022 je Dublin City Council objavil seznam nominirancev za nagrado Dublin Literary Award 2022.

Med nominiranimi knjigami sta tudi dva slovenska romana – Mazohistka (The Masochist), avtorice Katje Perat (Beletrina, 2018) in Figa (The Big Tree) Gorana Vojnovića, ki je leta 2016 izšla pri Beletrini in je že prejela več nagrad v slovenskem merilu. Prvo knjigo je predlagala Mariborska knjižnica, drugo Mestna knjižnica Ljubljana.

Knjige za Dublin Literary Award namreč predlagajo splošne knjižnice po vsem svetu.

Več o nagradi in nominirancih najdete na povezavi https://dublinliteraryaward.ie/


 

Recepti iz Slovenskih goric v novi dvojezični knjigi

Zgodbe iz kuhinje

V novi dvojezični kuharski knjigi tudi recepti iz Slovenskih goric

 

V sklopu LAS-ovega projekta GlaMUR je bila konec oktobra lani izdana kuharska knjiga Küchengeschichten – Zgodbe iz kuhinje, ki je sedaj na voljo v Knjižnici Lenart in v naših enotah.

 

Gre za recepte iz Slovenskih goric, Prlekije, avstrijskih delov Südsteiermark in Steirisches Vulkanland. Zato je knjiga dvojezična – recepti so v slovenskem in nemškem jeziku.

 

»Posebej nas veseli, da je vključeno večje število slovenskih receptov. To ni običajna kuharska knjiga, ampak predstavlja tudi zgodbe ljudi s tega območja.« je povedala dr. Milojka Domajnko, direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice.

 

Las GlaMUR – užitek ob reki Muri pa je projekt, ki krepi promocijo in sodelovanje Avstrije in Slovenije pri trženju lokalnih izdelkov in storitev, s področja turizma, rokodelstva in kulinarike na obeh straneh meje, vključuje 19 občin in 200 lokalnih ponudnikov.

 

V Sloveniji sta v projekt vključeni dve akcijski skupini LAS Ovtar Slovenskih goric in LAS Prlekija.

 

20 let od prvega filma o Harry Potterju

HP 1

 HP2

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

»Pred 20 leti se je svet, v katerem sem živela sama, nenadoma odprl drugim. Bilo je čudovito,« je ob 20. rojstnem dnevu Harryja Potterja zapisala njegova avtorica J. K. Rowling.

Ob 20. obletnici premiere prvega filma o Harry Potterju, tudi mi najbolj znanemu knjižnemu čarovniku čestitamo ter si želimo še kakšnega nadaljevanja.

A zgodba o Harry Potterju za njegovo avtorico, J. K. Rowling iz Velike Britanije ni zgodba o uspehu od vsega začetka.

Rowlingova je prvo knjigo o Harryju Potterju Harry Potter in kamen modrosti skoraj brez prebite pare pisala v enem od odmaknjenih kotov kavarne Nicholson v Edinburgu.

 

Danes se nam zdi smešno, da je Rowlingova za objavo morala tako rekoč prositi. Kot je povedala kasneje, so ji založbe, ko jim je ponujala Kamen modrosti, večkrat rekle ne, dokler malo posluha ni pokazala založba Bloomsbury in »optimistično« natisnila 500 izvodov. Na koncu jih je bilo prodanih od 100 do 120 milijonov, knjige iz prve izdaje pa danes dosegajo rekordne vrednosti.

 

Roman o fantu z očali, ki odkrije, da ima čarovniške korenine, in pristane na šoli čaranja Bradavičarka, kjer se bori z zlobnimi silami, je prejel več literarnih nagrad v domači Veliki Britaniji pa tudi v ZDA, kar dve leti je bil tudi na seznamu najbolj branih knjig, ki ga sestavlja časnik New York Times. Popularnost, ki so jo od leta 2001 širili še filmi, so nadgradile kritike, v katerih so recenzenti Rowlingovo hvalili zaradi domišljije in humorja pa tudi sloga.

Harry se je naslednje jutro zbudil zgodaj. Čeprav je skozi zaprte veke začutil sončno svetlobo, jih ni hotel odpreti. »Vse sem samo sanjal,« si je dopovedoval. »Sanjal sem, da je pome prišel orjaški Hagrid in me bo odpeljal na šolo za čarovnike. Ko bom odprl oči, bom zagledal shrambo.« Zaslišal je glasno trkanje. »To pa je teta Petunija, ki trka na vrata,« je pomisli in še zadnji upi so se mu razblinili. A še vedno ni odprl oči. Sanje so bile tako lepe. Trkanje pa ni ponehalo. »Ja, ja,« je zamomljal Harry. »Saj bom vstal.« Sedel je in z njega je zdrsnil Hagridov težki plašč. Koča je bila polna svetlobe, nevihte je bilo konec in Hagrid je spal na zofi, ki se je končno vdala pod njegovo težo. (Kamen modrosti, 2017, str. 50)

V skoraj 70 jezikov prevedena knjiga Kamen modrosti je bila prodana v več kot 450 milijonih izvodih.

Ljudje so množično hiteli v knjigarne, takoj ko se je na policah pojavila nova knjiga iz serije, raziskava iz leta 2005 pa je pokazala, da je Harry Potter vplival celo na pismenost. V neki britanski študiji je 84 odstotkov učiteljev dejalo, da je pozitivno deloval na bralne sposobnosti otrok, 73 odstotkov pa jih je bilo presenečenih nad nekaterimi otroki, da so bili sploh že sposobni brati Harryja Potterja. Ne samo to. Raziskava, ki so jo devet let kasneje objavili v Italiji, je malemu čarovniku pripisala tudi krepitev empatije pri otrocih, nato pa še to, da so mladi zaradi njega imeli pozitivnejši odnos do homoseksualcev in beguncev.

 

Mlade in odrasle pa so posrkala napeta doživetja treh prijateljev – Rona, Hermione in Harrya. Dobro proti zlemu in tisti, katerega imena se ne sme izgovarjati. Haja hashiet, kačji jezik, ki smo se ga še sami poskušali naučiti.

Zadnja od sedmih knjig Harry Potter in svetinje smrti je bila objavljena leta 2007, zadnji film pa je na platna prišel leta 2011.

Pisateljica J. K. Rowling je napisala še dve knjigi o Fantastičnih živalih, ki so prav tako doživele filmsko upodobitev in oboževalci že težko pričakujejo tretji del le-te, pod psevdonimom Robert Galbraith pa je napisala tudi več kriminalnih romanov.

V naši knjižnici pa smo izpostavili knjige in DVD-medije o Harry Potterju, ki vabijo k izposoji. Knjige o mladem čarovniku pri nas najdete v slovenskem in angleškem jeziku.

 

Naj živi čarovnija!

Image

Knjižnica Lenart

Nikova ulica 9
2230 Lenart

Tel.: 02 720 06 25
GSM: 031 571 682

E-pošta: info@knjiznica-lenart.si

Delovni čas

Poletni odpiralni čas
Knjižnice Lenart:

Ponedeljek: 8.00 - 15.00
Torek: 8.00 - 15.00
Sreda: 8.00 - 18.00
Četrtek: 8.00 - 15.00
Petek: 8.00 - 13.00
Sobota: Zaprto

 

 

 

Delovni časi krajevnih knjižnic

Delovni čas KK Voličina:

Julij in avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Cerkvenjak:

5. in 12. julij ODPRTO

Avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Sveta Ana:

Julij in avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 729 58 75

Občina Lenart
Občina Sveta Ana
Občina Cerkvenjak
Občina Sveta Trojica
Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah
Občina Benedikt