Iščejo najboljšo posodobitev Povodnega moža

Zveza kulturnih društev Slovenije, revija Primus in Kulturno-gledališko društvo Reciklaža Vas vljudno vabijo k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo posodobitev Povodnega moža, ki bo na lovu za Uršiko do vključno 9. maja.

Upodobite torej sodobno Urško in Povodnega moža, bodisi v verzih bodisi v prozi, ki se morda srečata celo v kraju zaključne prireditve, se pravi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, in zadnji valček odplešeta ob ali kar v trojiškem jezeru. Pri gradnji likov in zgodbe ste lahko parodični, bodičasti, razmišljujoči, žalobni, resn(obn)i, knjižni, narečni ali provokativni, vedno znova pa samosvoji in inovativni (pri čemer naj vas ne zasrbijo prsti, da bi posnemali imenitno posodobitev Andreja Rozmana – Roze). So zapisali organizatorji.

Več o natečaju preberite TUKAJ.

 

 

 

19. marec, SVETOVNI DAN PRIPOVEDNIŠTVA

Svetovni dan pripovedništva je mednarodno praznovanje ustnega pripovedovanja zgodb, ki ga vsakoletno praznujemo 19. marca oz. na marčevski ekvinokcij. Na svetovni dan pripovedovanja ljudje pripovedujejo in poslušajo pripovedke v najrazličnejših jezikih na mnogih različnih lokacijah, tako podnevi kakor ponoči. Udeleženci lahko pripovedujejo zgodbe znanih avtorjev, prav tako pa so vabljeni, da delijo zgodbe iz lastnega življenja z namenom, da bi se drug od drugega učili in med drugim tudi ustvarili mednarodne povezave. Mednarodni dan pripovedništva povsod po svetu praznujemo že od leta 2004, torej ga letos obeležujemo že sedemnajstič.

Pomembnost dogodka je treba pripisati dejstvu, da gre za popolnoma prvo obliko praznovanja pripovedništva kot takega, da pomaga ustvarjati stike med različnimi pripovedniki iz raznih koncev sveta ter tako prispeva k ohranjanju dejavnosti same, obenem pa o pripovedništvu in z njim povezanimi dogodki obvešča javnost in medije.

Svetovni dan pripovedništva izvira iz Švedske, kjer je Nacionalna mreža pripovedovalcev v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja izbrala 19. marec za njegovo vsakoletno obeleževanje. Čeprav je Nacionalna mreža pripovedovalcev kmalu za tem nehala delovati, se je običaj neformalno ohranil, saj so ga Švedski pripovedovalci še dolgo po tem vestno ohranjali. Tradicija se je prenesla tudi drugam, namreč leta 1997 so v avstralskem Perthu pripravili petdnevni Praznik zgodbe in ob tem razglasili tudi dan pripovedništva, v latinskih državah, med drugimi tudi v Mehiki, pa so dan že praznovali kot nacionalni praznik pripovedovalcev.

 

Povzeto po: www.slovenec.org

 

 

 
 

SINJI GALEB, najstarejša zbirka za mladino pri nas praznuje 70 let!

Sinji galeb WEB

V zbirki Sinji galeb, najstarejši zbirki za mladino pri nas, je doslej izšlo že več kot 350 knjig, med njimi Mali princ, Pika Nogavička, Tajno društvo PGC, Butalci in Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je zbirka dobila ime.

 

Prva knjiga, ki je izšla v zbirki, je bila Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija, druga pa ponatis priljubljene Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja.

 

Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti, ki je v zbirko že od vsega začetka uvrščal priljubljene in kakovostne knjige tujih avtorjev in avtoric, k pisanju pa spodbujal domače pisatelje in pisateljice.

 

V založbi Mladinska knjiga jo bodo obeležili z izdajo ponatisov osmih knjig iz slovenske in svetovne mladinske književnosti, ki so aktualne tudi za sodobne bralce, ter z izdajo ene izvirne in ene prevodne novosti. Pri izboru ponatisov prevedenih del smo sodelovali knjižničarji in knjižničarke ter učitelji in učiteljice iz vse Slovenije.

 

V spodnjem videu lahko prisluhnete predstavitvi zbirke skozi oči urednice Alenke Veler:

 

 

 

Gregorjevo

Slišala sem ptičko pet',
zapela je ku, ku...
(slovenska ljudska pesem)

 

Gregorček

12. marca, so na Slovenskem že od nekdaj obhajali gregorjevo. Na predvečer tega praznika so otroci po vodotokih spuščali gregorčke – ladjice z lučkami, naslednjega dne pa po vejah iskali ostanke ptičje gostije (piškote, ki so jih zanje na veje obesile matere). Verjeli so, da se na gregorjevo ženijo ptički, ki v vas in mesto prinesejo pomlad. Od tega dne so obrtniki izdelke izdelovali pri naravni svetlobi,

 

gospodinje so odložile vezenje in se podale na vrtove, prav tako so zaživela dela na poljih. Kasneje so gregorjevo imenovali za "slovenski praznik ljubezni".

 

Kakor sv. Valentin ima tudi sv. Gregor ključ od korenin!

 

Knjiga Branka Gradišnika z ilustracijami Romea Štrakla že pri nas

 

Če zdaj doma na zofi kdaj NASLOVNICA

Novo knjigo o peripetijah družine Gradišnik je ilustriral nam dobro poznani Romeo Štrakl, znani stripar in grafični oblikovalec iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. Z galerijo ArtRoBa, ki jo vodita skupaj s partnerko Barbaro Borlovan, pa smo tudi že večkrat uspešno sodelovali.

Gre za knjigo z naslovom Če zdaj doma na zofi kdaj: strogo zaupno po Lake Districtu, ki je leta 2021 izšla pri Založbi Pivec.

Banalno komični so opisi bega družine Gradišnik iz Ljubljane, banalno tragično pa tudi njihovo spoznanje, da se morajo ubadati z raznimi nadlogami celo v narodnem parku visoko na severu zelene Anglije! Pesmi je prispeval William Wordsworth, veliki romantični pesnik Narave, rojenega na angleškem »Jezerskem«. So zapisali založniki o knjigi, ki tudi že z naših polic vabi k branju.

 

Image

Knjižnica Lenart

Nikova ulica 9
2230 Lenart

Tel.: 02 720 06 25
GSM: 031 571 682

E-pošta: info@knjiznica-lenart.si

Delovni čas

Poletni odpiralni čas
Knjižnice Lenart:

Ponedeljek: 8.00 - 15.00
Torek: 8.00 - 15.00
Sreda: 8.00 - 18.00
Četrtek: 8.00 - 15.00
Petek: 8.00 - 13.00
Sobota: Zaprto

 

 

 

Delovni časi krajevnih knjižnic

Delovni čas KK Voličina:

Julij in avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Cerkvenjak:

5. in 12. julij ODPRTO

Avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 720 06 25

Delovni čas Knjižnice Sveta Ana:

Julij in avgust ZAPRTO

Tel. št.: 02 729 58 75

Občina Lenart
Občina Sveta Ana
Občina Cerkvenjak
Občina Sveta Trojica
Občina Sveti Jurij v Slovenskih Goricah
Občina Benedikt