Zanj gre. In njegovo strast do premoči...
Sprehod po ulici lahko pomeni tudi srečanje s preteklostjo. Morda smo zanjo mislili, da je že davno izginila... Patterson in Paetrova sta v svoji sveži kriminalni zgodbi sledila svojemu, ljubiteljem kriminalk dobro znanemu, slogu in razplet prihranila za zadnje poglavje. Zakonca Lindsay in Joe sta oba zagreta preiskovalca, ki tudi izven sten uradov, ne moreta iz svoje kože. Joe je tako mimogrede spoznal Ano, ki je prepričana, da je na ulicah San Francisca srečala osebo, ki ji je pobila družino. Vojnega zločinca, ki naj bi bil mrtev. Medtem pa Lindsay s svojo ekipo preiskuje izginotje treh učiteljic. Bi lahko bila primera povezana? Izginila pa je tudi Ana. So se Lindsay, Joe, Cindy, Claire in Yuki znašli pred nerešljivo uganko? Pritisk narašča in število žrtev z njim. Čas se izteka, pred vami pa je 18. primer KLUBA PREISKOVALK...

ODLOMEK IZ KNJIGE

»Gre zanj in njegovo strast do premoči. Za njegovo strast do premoči nad življenjem in smrtjo. Prosim vas. Zadržite ga tukaj. Ne izpustite ga. Prosim.« (str. 356)

Kot pravita avtorja sama, je knjiga nastala tudi zato, da bi bila v pomoč parom, ki se bodo podali na težko pot posvojitve otroka. Zgodba Alenke in Igorja se je srečno končala, čeprav je bila pot do konca težka in polna padcev ter vzponov. Toda uspelo jima je, ker sta odločna, pogumna in srčna človeka. Uspelo jima je zato, ker sta tokrat srečala poštene ljudi, ki jim je mar za srečo otrok. Na drugi strani spoznamo zgodbo nesrečne matere iz Gvineje Bissau, ki ji pojenjajo moči in ne zmore več skrbeti za otroka, kadar nima mleka ju hrani s sladkano vodo. Sestrica Biba je pri svojih osmih letih neverjetno odrasla in zaščitniška do svojih dveh bratcev. Tudi ona še nikoli ni bila sita, nima igrač, ima pa ljubezen matere.

ODLOMEK IZ KNJIGE

»Želela je skriti čustveni boj, ki se je odvijal v njej. A naj je bila bolečina še tako neznosna, ni zamajala njene namere, da s podpisom potrdi, da otroka predaja v druge roke. Le en podpis je bil dovolj in svojih dveh sinov ne bo videla nikoli več in hkrati se glasno zahvalila bogovom za srečo, da bosta preskrbljena.«

Claire. Lepa. Nadarjena. Nenavadna. Pravkar sem prebrala nov triler J. P. Delaneya, 'na dušek', na prvi dan letnega dopusta in se na začetnih straneh spoprijateljila z glavno osebo, prej omenjeno Claire Wright, ki bi jo v nadaljevanju z veseljem "pošteno za uho". Osumijo jo umora Stelle Folger, saj jo je Claire videla med zadnjimi. Ali ni običajno kriv mož? Patrick Folger, katerega življenje in delo so prevzeli Baudelairijevi verzi. So obsedli tudi Claire? Se bo lahko uprla Patrickovi temni strani? Avtor, katerega pravega imena ne poznamo, saj je zgoraj naveden zgolj psevdonim, pod katerim je izdal tudi triler 'Dekle pred njo', je tokratno pripoved prav pekoče začinil z odnosi, s poezijo, teorijo dramske igre in obojem v praksi, kar vsebino zaplete do te mere, da se bralec hitro izgubi ter tudi sam prevzame svojo vlogo v zgodbi.

Izberite - boste verjeli, jo vzeli za resnico ali je vse samo igra?

Tri ženske. Tri šivanke. Tri usode.

Tri nasmejane ženske na najdeni fotografiji. Kaj skriva njihov nasmeh? Harriet je družinska zgodba pripeljala v Pariz, v zgradbo, v kateri je v preteklosti službovala njena babica Claire. Nova Clairina sodelavka je o ženskah na fotografiji, ki Harriet ne dajo miru, zelo skrivnostna. Kdo si Mirrelle? In kakšna je usoda Vivien, o kateri Simone noče govoriti? Harriet ob gradnji uspešne kariere v novi službi razkriva skrivnosti svoje babice in njenih prijateljic, s katerimi jo tesno vežeta njena prirojena odločnost in veselje do mode. Ob natančno prikrojenih kosih blaga iz preteklosti ter skoraj nevidnih šivih oblačil in usode žensk, ostane brez besed... Posebej, ko seže eni izmed njih v roke.

Zgolj kruta birokracija, bi lahko označili nacionalni program evgenike in sterilizacije, ki je prizadel na tisoče ljudi v Severni Carolini od leta 1929 do 1975. Le v tej državi so dobili socialni delavci moč, da so vlagali prošnje za sterilizacijo posameznikov, revnih in nemočnih ljudi, drugod je bil program omejen samo na zavode. V zgodbi spremljamo mladoletni sestri Ivy in Mary Ello, babico Nonnie in Ivynega sinčka Williama. V zahvalo za skromno hiško delajo na plantaži tobaka, ki je last družine Gardiner, sicer so odvisne od socialne pomoči. Prav tako na plantaži živi in dela črnska družina Jordan. Usoda se z vsemi tremi družinami nesrečno poigra, zapleta in razpleta. V to okolje pride mlada socialna delavka Jane, ki v svoje delo vnese človeški odnos, toplino in predanost, vendar to njenim nadrejenim nikakor ni všeč. Toda Jane se odloči, čeprav se njeno osebno življenje sesuje, da ti nemočni, revni ljudje potrebujejo njeno pomoč!

»Dejansko je prijetno dekle. Vendar je revna. Zelo revna. Zato mogoče njeni otroci ne bodo imeli najboljšega izhodišča za prihodnost, vendar vseeno…sama bi morala imeti pravico, da se odloči za ali proti temu, da ima še več otrok«