Tašča

Moa Herngren je napisala razmisleka vreden in srce parajoč roman z naslovom Tašča, ki odlično prikaže, kako težko je včasih komunicirati in kako težko je razumeti, da nas drugi ne dojemajo enako, kot se dojemamo sami. Pisateljica izvrstno opiše odnos med Aso, mamo samohranilko in sinom Andresom, ki se nekega dne poruši, ko sin spozna novo dekle, ki je mimogrede hči njene najboljše prijateljice Stine. S prejšnjim dekletom je navezala prijateljske stike, z novo snaho Josefin pa nikakor ne steče. Asa se na vso moč trudi, da bi se povezala s snaho, povabi ju k sebi, ko ostaneta brez strehe nad glavo. Vendar snaha vztrajno odklanja bližino; pomoč, se zdi kot vtikanje v njuno skupnost. Od matere se vse bolj odmika tudi sin. Tudi po rojstvu vnučka Sama Asa ni zaželena, kaos medosebnih odnosov, ki ga diktira posesivna snaha, se poglablja, dokler ne pride do tragedije. Po materini smrti ostane Asa povsem sama, grobo izločena iz sinovega življenja, nikogar več ni, ki bi ji stal ob strani, tudi prijateljica ji obrne hrbet. V poskusu zbližanja s svojim sinom in vnučkom, nehote naredi še kakšno napako, ki jo oddaljuje od družinske sreče in pahne v še večji prepad. Zgodba je odraz sodobnega, vedno bolj brezosebnega sveta, kjer je vse man j prostora za strpnost.