Veter z vzhoda

Tone Partljič nam svojem najnovejšem romanu odkriva neki davni svet, povabi nas med spomine, ki jih literarno obogati v svojem značilnem slogu. Roman Veter z vzhoda je mešanica fikcije in resničnosti, v njej pa nastopa poleg literarnih tudi vrsta resničnih osebnosti, kot so Bratko Kreft, Branka Jurca, Fran Žižek, Slava Klavora in Marija Maister, žena generala Maistra. Roman je izšel pri založbi Beletrina. Razdeljen je na dva dela, oba se začenjata s citatom Edvarda Kocbeka. Tone Partljič je povedal, da se je z naslovom veliko ukvarjal. Da veter piha z vzhoda, je namreč zelo redek pojav. »Pred velikimi dogodki ali nesrečami so vedno kakšna naravna znamenja, ki pa jih navadno prezremo.« pravi eden od citatov iz romana, ki naznanja velike spremembe in neko novo dobo. Doslej je napisal že štiri prozna dela z zgodbami iz Maribora, v najnovejšem romanu pa je zajel najkrajše časovno obdobje, konkretno od avgusta 1933 do konca leta 1934. Gre za čas, ki ga med drugoim zaznamujejo prebujenje delavskega gibanja, smrt Rudolfa Maistra ter atentata na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dolfusa na Dunaju. V prvem delu z naslovom Mesto in fantje, pisatelj spregovori o mladih fantih z vseh vetrov, ki se šolajo v Mariboru, iščejo svoj prostor pod soncem in odgovore na svetovnonazorske dileme. Sprva breskrbno študentsko življenje se z vsemi sovpadajočimi dogodki, kot so štrajki, nočne akcije, spreminja v nevarno in skrivnostno. V drugem delu z naslovom Se bliska in grmi že naslov pove, da se vse spreminja, zaostruje, smrt Maistra…Mariborski Nemci, ki so prebegnili v Avstrijo, se po smrti Maistra spet vračajo. In kako veličastno so se Slovenci poklonili Rudolfu Maistru. Ta pogreb je po svoje bil res ena velika gledališka predstava, je zapisal Partljič v romanu.