Že 11. pravljični večer je v Lenart prinesel vonj po zanimivih, srčnih, nagajivih in življenjskih pripovedih. V sklopu projekta Pravljični večeri za odrasle, katerega del je, pod okriljem Mariborske knjižnice, od vsega začetka tudi Knjižnica Lenart. Letošnji večer je z občuteno uvodno besedo povezala Zdenka Krautič, zbrane je nagovorila direktorica Knjižnice Lenart, Petra Kranvogel Korošec, zgodbe pa so z nami delile Monika Čermelj, Lea Hedl, Tatjana Jamnik in Agica Kovše iz Mariborske knjižnice, Darja Plavčak iz Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Aleksandra Papež iz Knjižnice Lenart. V dnevno sobo oblikovani sceni so se nastopajoči in poslušalci udobno počutili - pravljice so namreč nosilke tako globoke čustvene resnice, da se nič ne more primerjati z njimi. Na harmoniko je zaigrala Nina Senekovič, učenka Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Podružnična šola Lenart, pod mentorstvom Kristjana Brusa in tako čutno povezala slovensko besedo z melodijo v blagozveneč večer. Hvala vsem, nastopajočim in obiskovalcem, za res poseben večer!

S TONETOM PARTLJIČEM V PESNICO

Februarja 2020 smo v Knjižnici Lenart gostili Toneta Partljiča, pisatelja, dramaturga in nekaj časa tudi politika. Pri nas je gostoval že večkrat, a tokrat nas je povabil v svoj rojstni kraj, s svojim najnovejšim, avtobiografskim, romanom. Partljič svoje tri Pesnice na široko in občuteno predstavi na prvih straneh romana: mirno dolinsko reko otroških let s tolmuni in ribami, vas z istim imenom in še posebej železniško postajo, kjer je služboval njegov ata. V svojem literarnem ustvarjanju je zavezan rodni Štajerski in Mariboru, edinemu prostoru, v katerem lahko piše, kot sam pravi. Zanimivo je, da tudi pripovedovalec Tine v romanu Pesnica pravi, da lahko piše le doma, v Mariboru in ne v ljubljanski garsonjeri. V avtobiografskem romanu nam avtor pripoveduje zgodbo o Joži Maleku, Tinetovem očetu. Neposredno iz dramskega okolja (Moj ata, socialistični kulak) so prestavljeni tudi drugi člani družine Malek. Na svoj znameniti, s humorjem prežet način, nam je Partljič pripovedoval zgodbe iz romana – zgodbe o času, spremembah v kraju, družinah in ljudeh. Pisatelj (Tine) je razpet med starim in novim domom, med zavezo stari in novi družini, med atom in sinom. Oče Malek (piščev oče) bolan sedi na balkonu svoje hiše, gleda po Pesniški dolini in se spominja nekdanjih časov. Tone Partljič nam je razložil tudi, zakaj je napisal komedijo Moj ata, socialistični kulak in jo posvetil svojemu očetu – Partljičeva največja želja je bila, da bi oče zmogel, kljub bolezni doživeti premiero igre v SNG Maribor. Želja se mu je uresničila. »Vsak človek ima svojo Pesnico.« pravi avtor v romanu. »Nima pa vsaka Pesnica svojega pisatelja, da bi ji postavil tak spomenik, kot ji ga s svojim literarnim ustvarjanjem kleše Tone Partljič.« je v spremni besedi zapisala literarna kritičarka Ignacija Jarc Fridl. In tem besedam se pridružujemo vsi, ki smo roman prebrali.