Proslavo ob kulturnem prazniku bodo v Benediktu pripravili že v soboto, 3. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu. Nastopili bodo člani domačih kulturnih društev in osnovnošolci. Slavnostni govornik bo ravnatelj OŠ Benedikt, Aljoša Bradač.

Osnovna šola Sveta Ana in Kulturno društvo Sveta Ana vabita na prireditev ob kulturnem prazniku v sredo, 7. februarja, ob 17. uri v KTC Sveta Ana.

Lutkovna predstava "Peter in volk" je priredba znane glasbene pravljice Sergeja Prokofjeva. Lutkovno gledališče Pika jo bo v nedeljo, 28. januarja, ob 10. uri izvedlo v Kulturnem domu Lenart.

Zgodba govori o dečku Petru, ki živi z dedkom v majhni hišici na jasi sredi gozda. Je prijatelj živali in neustrašen fant, ki skupaj s ptičkom in mačkom ujame volka. Nauk zgodbe je pogum in medsebojna pomoč - če si pomagamo, nam lahko uspejo velike stvari. Predstava je polna avtorskih pesmic članov skupine.

Predstava je namenjena predvsem otrokom med 2. in 12. letom in traja cca. 25 minut. Po predstavi se lahko otroci z lutkami tudi družijo, jih pobožajo in z njimi poklepetajo ali pa samo naredijo kako fotografijo za spomin.

VSTOPNINA je enotna: 5 €, malčki do 2. leta karte ne potrebujejo (Je pa vstop z dojenčki zaradi nemira v dvorani odsvetovan).

VSTOPNICE lahko kupite pol ure pred predstavo na licu mesta.

Povzeto po objavi Lutkovnega gledališča Pika.

Rudi Šeligo (1935–2004), pisatelj in dramatik, ki smo se ga 22. januarja spominjali ob 20. obletnici smrti.

Pisatelj, dramatik, publicist, urednik in predavatelj Rudi Šeligo je diplomiral iz filozofije in psihologije ter magistriral iz estetike. Konec petdesetih let je začel svoja dela objavljati v literarnih revijah. Urejal je Revijo 57, Perspektive, Probleme in sodeloval pri Novi reviji. Več let je bil direktor Borštnikovega srečanja, predsednik Društva slovenskih pisateljev, od leta 2001 tudi izredni član SAZU. Ob plodni literarni karieri je poučeval statistiko na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju in se (zlasti v letih vzpostavljanja samostojne Slovenije) politično udejstvoval. Šeligo velja za izvrstnega inovatorja, ki je v slovensko literaturo vpeljal ideje reizma in postopke novega romana. Za svoja dela je prejel številne nagrade.

Povzeto po: www.beletrina.si

Fotografija: Andraž Gombač

Leta 2018 je prejel Ježkovo nagrado. Foto: Žiga Culiberg (www.rtvslo.si)

Bil je nepozaben obraz in glas televizije – številne generacije pa smo odraščale ob risanih likih, ki jih je oživil, med bolj znanimi so pujska Pipi in Melkijad, Maksipes Fik, bil je Flip v Čebelici Maji, Palček Smuk ter Miškolin.

Souček se je rodil leta 1929 v Ljubljani. Diplomiral na trgovski akademiji, nato pa leta 1953 še na ljubljanski akademiji za igralsko umetnost v razredu Vide Juvanove. Po diplomi se je zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je ostal, z manjšim izletom v svoboden poklic, vse do leta 1989.

Njegov gledališki opus obsega več kot 150 vlog. Od prvih igralskih korakov so mu ustrezali ostreje izrisani dramski tipi. Med drugim je bil Kreon v Smoletovi Antigoni, Hoederer v Sartrovih Umazanih rokah, Martin Luther v istoimenski Osbornovi drami, George v Albeejevi Kdo se boji Virginie Woolf?, Cesar v Arrabalovem Arhitektu in asirskem cesarju pa Profesor v Ionescovi Učni uri ter številni drugi liki.

Desetletja je deloval tudi na televiziji, kjer je bil igralec in interpret, avtor besedil, priredb in včasih tudi režiser. Cela vrsta rodov otrok pozna njegov glas, s katerim je oživil neštete prepoznavne in priljubljene like iz risank in otroških radijskih iger. Radijska dediščina je po njegovi zaslugi bogatejša za okoli 600 radijskih iger, kar pomeni, da je nedvomno eden najobsežnejših v zgodovini slovenskega radia.

Souček je nato postal eden najprepoznavnejših obrazov in glasov slovenske televizije. Nastopil je tudi v več filmih, med drugim v klasiki Ne čakaj na maj (1957) Františka Čapa, ter v mladinski pravljični seriji Čisto pravi gusar (1987). Igral je tudi v televizijski seriji Waitapu (1990).

Souček risank ni le sinhroniziral, ampak tudi prevajal in režiral. Na ta način je za najmlajše gledalce ustvaril več kot 100 risanih serij. Poleg že v uvodu naštetih je bil tudi dedek Bedenko v Jaju in Paju, palček David, nadškorenj Škrip, največ pa je risanih serij, kjer v odjavni špici piše Jurij Souček pripovedovalec – vsi glasovi. O oživljanju risanih likov je nekoč dejal: »To je talent, dar, ki ga bodisi imaš ali pa nimaš.«

Povzeto po: www.rtvslo.si