V začetku decembra je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije objavila imena Čopovih nagrajencev – prejemnikov najvišjih državnih nagrad za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku stroke.

Čopovo diplomo za leto 2020 prejmeta mag. Alenka Čuk in dr. Alenka Kavčič – Čolić.

Čopovo priznanje za leto 2020 pa Veronika Rijavec Pobežin in mag. Matjaž Eržen.

Nagrade bodo podeljene 21. decembra 2020 na rojstni dan Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.

Zlata hruška je že od leta 2010 znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. V Mestni knjižnici Ljubljana, kjer se je znak zlate hruške »rodil« so prepričani, da je mladinska književnost del umetnosti in kulture naroda. »Mladinsko leposlovje ima tudi socialno, psihološko, etično in kulturološko poslanstvo.« so zapisali.

Vsako leto izdajo tudi Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, katerega najdete tudi na naših knjižnih policah. Vanj uvrstijo knjige, ki izstopajo po vsebini in izvedbi.

Knjige uvrščene med t.i. odlične izdaje izbirajo v štirih kategorijah. V vsaki kategoriji podelijo štiri priznanja. Iščejo izvirne slovenske mladinske leposlovne knjige, izvirne slovenske mladinske poučne knjige, prevedene mladinske leposlovne knjige in prevedene mladinske poučne knjige.

V Mestni knjižnici Ljubljana so, da bi letošnje zlate hruške bolj spoznali, pripravili video, ki si ga lahko ogledate v spodnjem videu.

Zlate hruške pa poiščite tudi pri nas!

Konec novembra smo se udeležili virtualnega posveta »Jezik pride naproti«, ki ga je pripravil Zavod RISA, center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Dvodnevni posvet je potekal preko spleta in je osvetlil lahko branje. Gre za branje, ki je namenjeno vsem. Posebej pa se njegovi ustvarjalci osredotočajo na potrebe oseb, ki niso tako vešče branja. Lahko branje pomeni uporabo lažjega jezika, ki zagotavlja razumevanje prebranega vsem naslovnikom. Omogoča lažji prenos informacij. Lahko branje je pripravljeno skladno s posebnimi pravili za njegovo pripravo, pri tem veljajo posebne zakonitosti na vseh ravneh priprave besedila – ilustracije, malo besedila, enostavčne ali jasne večstavčne povedi, uporaba določenih vrst črk ipd. Na portalu dostopno.si skladno s pravili lahkega branja pripravljajo tudi video novice.
Projekt »Lahko je brati« financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, njegovi ambasadorji pa se zavzemajo, da bi lahko branje prešlo v vsa okolja vsakdana, saj bi bile na ta način odločbe, pravne razlage ipd. bolje razumljive naslovnikom, ki nis(m)o vešči pravnega oz. uradnega jezika. Tudi v naši zbirki se nahaja gradivo v t.i. lažjem jeziku, izdano skladno z zakonitostmi lahkega branja. Več o omenjem zavodu in lahkem branju najdete na SPLETNI STRANI RISA.SI.

Letošnji e-Slovenski knjižni sejem se bo pod geslom »narazen . . . a vendar skupaj« odvijal v virtualnem svetu, od 23. do 29. novembra. Predstavilo se bo okoli 100 založb ob organizatorjih – Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS, Javni agenciji za knjigo in Cankarjevem domu. Na spletnem naslovu www.knjiznisejem.si bo potekal tudi zanimiv spremljevalni program, vezan na nove knjižne izdaje, avtorje in dogajanje v svetu knjig nasploh. e-Slovenski knjižni sejem bo aktiven vse do ponovnega odprtja knjigarn.

 E-Slovenski knjižni sejem si lahko ogledate s klikom na spodnjo sliko

Novembra 2020 je izšla prva številka glasila članic Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije – SeM@FoR. Slovenske bibliotekarke, pravljičarke in strokovnjakinje iz služb za delo z mladimi bralci Liljana Klemenčič, Lea Hedl, Maja Kenda in Lavra Tinta so članice uredniškega odbora novega glasila, pod vodstvom predsednice sekcije in glavne urednice, Urške Bonin.

O pomenu bralne vzgoje v predšolskem obdobju. O branju med osnovnošolci in zanimive ideje za bralno motivacijo le-teh za pedagoške delavce ter šolske knjižničarje. Motivacija mladih za obisk knjižnic. Dobre prakse slovenskih knjižnic. To in še več v čisto svežem glasilu sredi bibliotekarskega sveta, ki ga toplo pozdravljamo tudi v našem kolektivu.

"V glasilu vidimo enkratno priložnost za lažje uresničevanje svojega poslanstva. Želimo si, da tudi sami aktivno sodelujete pri izgradnji vsebine, zato bomo z veseljem in ponosom v glasilu delili vaše zgodbe o uspehu. Zahvaljujemo se vam, da skupaj z nami gradite pozitivno samopodobo slovenskega mladinskega knjižničarja." (iz glasila; Urška Bonin, predsednica Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS)

SeM@FoR lahko prelistate NA TEJ POVEZAVI. Mi pa se že veselimo prihodnje številke.