Svetovni dan pripovedništva je mednarodno praznovanje ustnega pripovedovanja zgodb, ki ga vsakoletno praznujemo 19. marca oz. na marčevski ekvinokcij. Na svetovni dan pripovedovanja ljudje pripovedujejo in poslušajo pripovedke v najrazličnejših jezikih na mnogih različnih lokacijah, tako podnevi kakor ponoči. Udeleženci lahko pripovedujejo zgodbe znanih avtorjev, prav tako pa so vabljeni, da delijo zgodbe iz lastnega življenja z namenom, da bi se drug od drugega učili in med drugim tudi ustvarili mednarodne povezave. Mednarodni dan pripovedništva povsod po svetu praznujemo že od leta 2004, torej ga letos obeležujemo že sedemnajstič.
Pomembnost dogodka je treba pripisati dejstvu, da gre za popolnoma prvo obliko praznovanja pripovedništva kot takega, da pomaga ustvarjati stike med različnimi pripovedniki iz raznih koncev sveta ter tako prispeva k ohranjanju dejavnosti same, obenem pa o pripovedništvu in z njim povezanimi dogodki obvešča javnost in medije.
Svetovni dan pripovedništva izvira iz Švedske, kjer je Nacionalna mreža pripovedovalcev v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja izbrala 19. marec za njegovo vsakoletno obeleževanje. Čeprav je Nacionalna mreža pripovedovalcev kmalu za tem nehala delovati, se je običaj neformalno ohranil, saj so ga Švedski pripovedovalci še dolgo po tem vestno ohranjali. Tradicija se je prenesla tudi drugam, namreč leta 1997 so v avstralskem Perthu pripravili petdnevni Praznik zgodbe in ob tem razglasili tudi dan pripovedništva, v latinskih državah, med drugimi tudi v Mehiki, pa so dan že praznovali kot nacionalni praznik pripovedovalcev.
Povzeto po: www.slovenec.org
