V morju zrnce soli

Tridesetega januarja 1945 so iz ruske podmornice izstrelili tri torpede na ladjo z imenom Wilhelm Gustloff in ubili približno devet tisoč ljudi, civilistov in otrok. To so bili Litovci, Latvijci, Estonci, zamejski Nemci, prebivalci vzhodne Prusije in Poljaki. O tem so vsi molčali in zato redki poznajo to katastrofo, ki je vzela več življenj kot Titanik (1503 ljudi je umrlo). Ameriška pisateljica litovskih korenin je natančno raziskala dejstva in zapisala tragično zgodbo. Pot, ki jo opisuje Ruta Sepetys v svojem romanu, se dogaja v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Joana, Emilia, Florian, ostareli čevljar, deček Klaus, slepa Ingrid so begunci, ki na svoji poti želijo le preživeti. Beg je naraven odziv na nevarnost, a človek lahko v njem vztraja, dokler ima upanje, da ga bo enkrat konec. Vsaka smrt na poti ali bližnjega ni samo tragedija, je udarec temu upanju. Vsak izmed teh otrok pripoveduje svojo zgodbo, košček v sestavljanki. Vsaka zgodba je zgodba zase in vsak človek je svoja zgodba. Vsi v svoji bolečini upajo na svetlo prihodnost, pot je kruta in preživetje je odvisno od strategije. Srečni so tisti, ki preživijo pot do ladje in se vkrcajo, toda… Zares pretresljiva zgodba, ki je uvrščena med mladinsko leposlovje, vendar je namenjena vsem, mladim in odraslim. Zgodba temelji na resničnih, dolgo zamolčanih dejstvih, ki ne bi smela biti nikoli pozabljena.