Vihar v meni 

Šolsko leto gre h koncu in devetošolci se pripravljajo na valeto ter iz sebe stiskajo še zadnje atome moči za učenje. Nekaterim uspeva, drugim ne. Tjaša je povsem povprečna učenka, tiha, siva miška, nepomembna za večino, nevidna. Z mamo živita sami. Viktorija je pravo njeno nasprotje: glavna, glasna, najboljša, lepa. Živi v bogati, na videz urejeni družini. Urban je ves prevzet in zaljubljen vanjo, je športnik-nogometaš. Brez telefona si sploh ne predstavlja življenja. Njegovi starši so ločeni, nekaj časa živi pri strogi mami in njenem novem partnerju, nekaj časa pa pri boemskem očetu. In tu je še nerodni, zeelo visoki Anej, ki odlično igra košarko. Všeč mu je Erika, skulirana, samostojna in sočutna učenka, športnica. Njena družina je urejena, ljubeča, povsem običajna. Družinsko idilo poruši mamina bolezen. Tako, seznanili ste se z glavnimi akterji zgodbe, ki so v romanu vpeti v zaplete, sestavljene iz skritih bolečin, pa tudi ljubezni in prijetnih občutij, ki pa nekako ostajajo neopazna, vsaka v svoji lupini, dokler nekje ne poči, dokler zunanji dogodki ne razgalijo teže in surovosti notranjih viharjev, s katerimi se posamezniki borijo sami, tako kot vedo in znajo. Nevidno, boječo Tjašo skorajda vsi prezirajo, najbolj podla je zagotovo Viktorija, ki ne mara slabičev ali luzerjev, kot ji pravi. Viktorija je glavna pri pripravi valete, toda Tjaše bi se na vsak način najraje znebila. Nagaja, zasmehuje jo na vsakem koraku. Slednji v bran stopi sočutna Erika, poskuša jo varovati, toda Tjaša ne zaupa nikomur. Zapre se v svoj svet, kamor ne spusti nikogar, tudi mame ne.

Devetošolci so v romanu s svojimi družinami povezani vsak po svoje, vsem pa je skupno, da nehote prevzemajo vzorec spoprijemanja s težavami od staršev. Lep in poučen roman, vsekakor ga priporočamo mladostnikom, staršem in tudi učiteljem.