O čem ne govorimo

»Kakšna neumna tema, pravzaprav ne vem, kako to, da smo večerjo končali prav pri tej temi, nemara zaradi svojih let – vsi štirje smo že zdavnaj v pokoju – ali pa zato, ker se je pogovor sukal okrog bolezni, kar je, priznam, malce nagnusno, če medtem s tekom ješ in zdraven piješ dobro vino, nekako se ne spodobi, grižljaj ti zastane v grlu, vino pa postane kiselkasto. Sploh pa je to nekaj, o čemer ne govorimo. Celo s prijatelji ne. Smrt, bolezen, nesreča, bolečina, izguba, prevara, izdaja, ponižanje, napaka, sramota, neuspeh… in še posebno zapuščina. O tem se ne govori.« str. 119

Avtorica v svojih zgodbah na nek način opozarja na problematičen odnos zahodne družbe do starejših. V knjigi odstira spomine, teme, ki boleče režejo v čas minljivosti. Kljub vsemu pa so zgodbe začinjene z nežnim humorjem in brez pretvarjanja, začinjene z vso paleto barv.