Klekljarica Polonca

Izmišljena zgodba, ki sloni na avtoričinem izkustvu in njeni navezanosti na domače Žiri. Polonca je simbol klekljaric, ki so za časa svoje mladosti z bistrim očesom in spretnimi prsti ustvarjale neverjetne umetnine. Vendar pa naši prsti z leti niso vedno hitrejši, prav tako nam pogosto prične pešati vid in takrat je tudi Polončino delo pričelo zastajati, saj ni utegnila zadostiti trgovčevemu povpraševanju. Nanjo so vsi, katerih domove so krasile njene čipke, preprosto pozabili. Ko pa nekega večera ni odstrla okna in pozdravila zvezdic… Zvezdice v zgodbo znane slovenske avtorice vnesejo čarobno občutje in pridih hvaležnosti. Pretresljivo resnično! Otrokom predstavi klekljanje, premalo poudarjeno slovensko ročno spretnost, odrasle nagovori o odnosih ter primernem spoštovanju vsakdanjega, predvsem pa slovenskega.

»Polončine čipke so krasile slavnostno pogrnjene mize, oltarne prte v cerkvah in katedralah, bile so všite v zavese na oknih meščanskih domov. V bogatih naborkih so spogledljivo kukale iz rokavov gosposkih oblačil, v čipkastih krilih so se v soju luči vrtele plesalke, včasih pa so se Polončine čiške sramežljivo skrile v perilo mladih dam.« (str. 12)

Tončka Stanonik je doma iz Žirov. Diplomirala je iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Večino delovne dobe je preživela v založbi Mladinska knjiga v uredništvu enciklopedij in leksikonov. Pravljice, črtice in kratke zgodbe je sprva objavljala v revijah in na radiu, kasneje tudi v knjižnih izdajah.

Doslej je objavila 12 samostojnih knjig (med drugimi Pravljice za Ajčko Bajčko in mamico, 1995; Podobe iz čipkaste preje, 1996; Lučka na klekljarskih počitnicah, 2004, 2019; Zaklad na Oglarjevem podstrešju, 2015), večkrat je bila nominirana na literarnih natečajih. Je članica Društva slovenskih pisateljev, Občina Žiri pa ji je leta 2015 podelila priznanje za umestitev »klekljanja na Žirovskem v slovensko književnost«. (Vir: Bukla)