Foto: osebni arhiv

Originalna risba, barvna različica in nova knjiga B. Gradišnika

Romeo Štrakl, grafični oblikovalec in stripar iz Svete Trojice, je ilustriral že drugo knjigo znanega slovenskega pisatelja, prevajalca in kolumnista, Branka Gradišnika.

V minulih dneh je Založba Pivec predstavila knjigo Kraljestvo za šotor: strogo zaupno po Korziki. Gre za najnovejše delo Branka Gradišnika, ki je del t.i. serije Strogo zaupno z Brankom, v kateri je bralce že popeljal po ZDA, Zakavkazju in angleškem Lake.

Komične peripetije družine Gradišnik je že v prejšnji knjigi Če zdaj doma na zofi kdaj: strogo zaupno po Lake Districtu z ilustracijami podprl prav Štrakl iz Svete Tojice, ki je tudi avtor treh stripovskih albumov – Točno opolnoči in druge zgodbe, Drugi album in Prekletstvo tretjega albuma. Romeo skupaj s partnerko Barbaro Borlovan, umetnico, vodi galerijo in likovno šolo Art Roba v Sveti Trojici. Štrakl se je udeležil tudi predstavitve knjige v Mariboru.

Tudi letos je med 6. in 9. marcem potekal Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni.

Med vsemi tujimi založniki se bodo predstavili tudi nekateri slovenski: Založba Mladinska knjiga, založba Morfemplus, Založba Malinc, Miš založba, Založba Pivec in Sodobnost International.

Udeležilo se ga je več slovenskih knjižničarjev.

Foto: Aleksandra Papež

V kulturnem delu občnega zbora DU Voličina je v sredo, 8. marca, v kulturnem domu v Selcih nastopila naša pravljičarka, Aleksandra Papež, ki je predstavila zgodbo o čarovnici Humski, katero je v knjigi Kmetje včeraj in danes v daljši obliki leta 1939 zapisal Ignac Koprivec ter vsem zbranim damam zaželela doživet 8. marec, vsem gospodom pa vse dobro ob prihajajočem dnevu mučenikov. Zbrani so se po hudomušno obarvanem uvodu posvetili poročilom o delu društva ter načrtom za nadaljnje delo.

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so razglasili Slovenko leta 2022, to je po izboru bralcev revije Jana postala Milena Zupančič.

Igralka in filmska ustvarjalka je septembra lani prejela tudi Badjurovo filmsko nagrado za življenjsko delo. Vir: onaplus.delo.si

Mi pa smo v naših prostorih izpostavila njena dela, dela posvečena njej in o njej ter seveda DVD s filmom Cvetje v jeseni.

Festival Literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne najpomembnejše sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Džoho Alharti, Bernharda Schlinka, Vladimirja Sorokina, Chimamando Ngozi Adichie in mnoge druge. Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu, ki si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki že veljajo za književne klasike ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu programa Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom.

Izhodišče fokusa festivala v letu 2023 bo usmerjeno v vprašanje preteklega, kaj se lahko (in česa se nismo) naučili prav na primeru preteklosti – kako sence preteklega vplivajo na našo sodobnost in kakšne nauke nam sporočajo na naši poti v prihodnost. Festivalski slogan (re)konstrukcije spomina bo v svojem dogajanju združil mednarodno uveljavljene avtorje ter avtorice, ki ta hip veljajo za najboljše tako v svojih državah kot v svetovnem merilu: Oksano Zabužko (Terenske raziskave ukrajinskega seksa), Tatiano Țîbuleac (Stekleni vrt), Joséja Luísa Peixota (Mestece Galveias), Lászla Krasznahorkaija (Satanov tango), Bernardine Evaristo in Cristino Morales (Bojevniki).

Poleg literarnega dela ima festival tudi teoretski fokus, ki vsako leto prevprašuje novo relevantno družbeno temo. Doslej so v teoretskem fokusu že gostovali Slavoj Žižek, Terry Eagleton, Chantal Mouffe, Eva Illouz, Jean-Claude Milner, Patrick Boucheron, Umberto Galimberti, Chimamanda Ngozi Adichie in številni drugi. Festival Fabula ob tem odlikuje tudi izjemno razgiban spremljevalni program, ki je namenjen vsem generacijam bralstva ter prinaša vse od otroškega in mladinskega programa (Mlada Fabula), interaktivnih literarnih instalacij v javni prostor (Fabula polis), sodelovanj s slovenskimi založniki in knjigarnami (Fabulin izbor), žanrskega prepletanja med literaturo in gledališčem in ostalimi umetnostnimi žanri (Fabula izven literature), do projektov vzpostavljanja festivala kot inkubatorja novih literarnih idej ter prihodnjih literarnih usmeritev (Fabula Hub), s čimer krepimo prostor širše literarne in družbene skupnosti.

Osrednji gosti festivala in izbrano mlado literarno ime iz programa Fabula Hub vsako leto pospremijo tudi sveži prevodi knjig v slovenščino. Pogosto se ob tem zgodi, da so s festivalom Fabula pomembni avtorji sploh prvič prevedeni v slovenščino. Pomembno poslanstvo festivala je seznanjati slovensko bralstvo z relevantno knjižno produkcijo, ki je v tujini že bila deležna širšega odmeva, pri nas pa je še precej neznana.

Vse knjige, ki izidejo v festivalski zbirki, so kot Beletrinine žepnice na voljo po ceni 10 evrov, saj festivalska želja tudi v prihodnje ostaja dostopnost knjižnega programa in širjenje bralne kulture med javnost oziroma bralstvo.

Vir informacij: festival-fabula.org

Več o dogajanju v okviru festivala si lahko preberete TUKAJ.