Vsak trenutek šteje

Ne vem, ali kdo točno ve, kdaj se začne zadnji dan njegovega življenja. Morda obsojenec v zaporu, ampak jaz to vendar nisem bil. Včeraj. A tudi, če bi vedel, če bi čisto zares vedel, bi bilo kaj drugače? Hočem reči, bi bil moj dan kaj drugačen? Bi ga jaz, se vprašam, preživel drugače, bi se drugače odločal, bi se drugače obnašal? Če bi vedel, iskreno priznam, da morda bi. Verjetno bi ga preživel drugače. (str. 7)

Pa bi ga res?

Luigi Ballerini je italijanski pisatelj, ki se zna tankočutno lotevati tudi težkih najstniških tematik. V romanu se spoprime s temo zadnjega dne glavnega protagonista, osemnajstletnega Giacoma. Seveda Mino (Giacomo) ne ve, da je to njegov zadnji dan. Dan se začne stresno, z ustnim delom mature. Skozi opis tega dne spoznamo njegovo družino, starša in brata Tea ter njegovega najboljšega prijatelja Fabia. Tudi težka preteklost Minovega dekleta Martine se počasi razkriva. Pred seboj ima Mino počitnice na morju s prijatelji, jeseni pa naj bi šel študirat. Toda prvi zaplet se zgodi, ko si Fabio zlomi gleženj na nogometni tekmi in s tem skoraj ogrozi njuno pot na morje. Mino uspe prepričati najprej prijateljeve starše, da ju kljub nepričakovani poškodbi pustijo na morje. Nato pa tudi svoje starše, da mu posodijo avto, s katerim se bosta odpeljala na jug. Lepo je izpostavljena stiska odraščanja, strah pred biti samo povprečen in v ničemer izjemen. Še lepše pa nam pisatelj pokaže pomen prijateljstva in zaljubljenosti. Pomembni so trenutki in smisel, ki ga prinesejo v naše življenje. Sicer žalostna vsebina, ampak knjiga je vse prej kot žalostna, saj je polna življenjskih resnic. Predvsem pa pomemben opomin bralcem, da res vsak trenutek šteje!