Supergluhica

Avtorica stripa Cece Bell z nami deli svojo življenjsko izkušnjo. Pri štirih letih je prebolela menigitis, posledica kratke in težke bolezni je skoraj popolna gluhota. Supergluhica temelji na njenem otroštvu, pri pisanju in risanju knjige je skušala ujeti konkretne občutke, ki jih je kot otrok občutila pri izgubi sluha.

»Nekateri dogodki v knjigi so v pravem zaporedju; nekateri pa so rahlo pomešani. Nekateri pogovori so resnični; nekateri pa, no, niso. A občutki, ki sem jih čutila kot otrok – vsi ti občutki so resnični. Bila sem gluh otrok, obkrožen z otroki, ki so slišali. Počutila sem se drugačno in v moji glavi se mi ta drugačnost ni zdela dobra. Na skrivaj, pa tudi odkrito, sem verjela, da je moja gluhost. Ki me je delala tako drugačno, pomanjkljivost. Sramovala sem se je.«

Pa vendar, Superglihica odkrije, da je njena drugačnost z malo ustvarjalnosti lahko tudi supermoč.