Snežkina božična želja

Rebecca Harry živi v Walesu, ima dva otroke in je ilustratorka, zato sta tudi slikanici, ki ju imam sedaj pred seboj naravnost čudoviti. Bleščeči, svetleči, svetli, kakor je značilno za praznične zgodbe. Snežkino božično darilo je naslov ene, Snežkina božična želja je naslov druge in prav to Vam želimo predstaviti tokrat.

Snežka je imela za božič samo eno željo, da bi imela prijatelja. A to sploh ni preprosta želja. Prijateljstvo se ne zavije v pisan papir in se nastavi pod smrečico. Ne, ne. Za prijateljstvo se je treba potruditi. Snežka je med potjo po gozdu srečala medvedko z medvedjim mladičem, ki ga je zeblo v šape. Podarila mu je svoje rokavice. Srečala je lisjačka ob božičnem drevesu, pa ni imel nobenega okraska. Podarila mu je svoje kekse. In ko je tako sledila severnici, sploh ni opazila, da se je znašla naravnost pred Božičkovim domovanjem. Oooo, kako lepo. »Hitro, hitro, prisedi na sani.« ji je velel dobri mož in brž zapregel sani. »Kaj pa moja želja?« je vprašala Snežka. »Boš videla!« je bil nadvse skrivnosten Božiček. In res, ko sta prispela pred Snežkino domovanje, oooo, tam so jo čakali… No, vsega pa ne smem izdati. Naj vam zaupam le, da si je svojo največjo božično željo Snežka uresničila kar sama.